»Sendvič generacija«, ki hkrati skrbi za svoje otroke in ostarele starše, postaja najbolj obremenjen člen družbe

Foto: Shutterstock

Če imate starše, ki so stari med 45 in 65 let, ali v to generacijo spadate sami, se zelo verjetno soočate s čisto posebnimi skrbmi. Skupina, ki se je je prijelo ime »sendvič generacija«, ima namreč na skrbi tako svoje otroke kot ostarele starše.

O sendvič generaciji se ne govori veliko, čeprav gre za steber družinske solidarnost: na eni strani pomaga svojim (odraslim ali malo manj odraslim) otrokom, na drugi skrbi za onemogle starše, čeprav večina med njimi ni še niti v pokoju.

Ogromno breme na enih plečih

Na kakšen način sendvič generacija pomaga svojim otrokom? Najpogosteje gre za finančno pomoč – financiranje študija, pomoč pri nakupu stanovanja, vzdrževanje ob brezposelnosti. Če imajo otroci že svoje otroke, pomagajo kot stari starši z varstvom, pripravo kosila, vožnjo otrok na dejavnosti.

A poleg otrok in vnukov ima ta generacija tudi svoje starše, ki postajajo vse bolj odvisni. Nekateri jih sprejmejo doma in zanje dnevno skrbijo, drugi zanje opravljajo različne obveznosti (od nakupov in vožnje k zdravniku do plačevanja položnic), tretji doplačujejo dom za upokojence, saj pokojnina zanj ne zadošča. To so seveda le »zunanja« dejanja, za katerimi je še množica drugih, od obiskov do pogovorov po telefonu.

Številni pripadniki sendvič generacije pravijo, da z veseljem skrbijo za družinske člane, a je obveznosti enostavno preveč.

V čisto posebni situaciji so starši, ki so imeli otroke pozneje, saj imajo istočasno majhne otroke in starše, ki že potrebujejo njihovo pomoč.

Številni med njimi pravijo, da sicer z veseljem skrbijo za družinske člane, a je obveznosti enostavno preveč. Včasih so se ljudje po petdesetem letu že upokojevali in so imeli več časa, poleg tega je bilo več žensk doma prav z namenom skrbeti za družino. Danes pa morajo družinske obveznosti usklajevati še s službo.

Prvič v zgodovini ima ena generacija na skrbi dve drugi

Sociologi prvič v zgodovini govorijo o celotni generaciji, ki hkrati skrbi za starejše in mlajše od sebe. Življenjska doba se podaljšuje, hkrati pa se podaljšuje tudi »mladost«, v kateri so otroci odvisni od staršev. To pomeni, da je čas, ko mora sendvič generacija skrbeti za vse, vedno daljši.

Številni med njimi ne zmorejo vseh obveznosti, zato najamejo pomoč, če si to seveda lahko privoščijo. Družina postaja razdrobljena: včasih je več generacij živelo skupaj in skrbelo drug za drugega, danes nam več pomeni neodvisnost, zaradi katere pa je družinska solidarnost na še večji preizkušnji. Nekateri pripadniki sendvič generacije se odločijo za razdajanje na vse strani, a se nato soočajo z izčrpanostjo in pomanjkanjem časa zase. Drugi na prvo mesto postavijo sebe, pri čemer posledice nosijo najbolj ranljivi členi družine – običajno starostniki, ki so zadnji v verigi, ko je treba razporediti čas za obiske in druženje.

Kakšna je rešitev za preobremenjeno generacijo?

Mnogo pripadnikov sendvič generacije z veseljem pomaga šibkejšim družinskim članom in svojo pomoč dojema kot naravno in logično. Morda imate tudi sami starše, ki z veseljem popazijo na vnuke ali predano skrbijo za svoje starše in veste, kako neprecenljiv steber družine (in vse družbe) so. Pomembno je, da se zavedamo njihovega pomena, jim izrazimo hvaležnost in hkrati poskrbimo, da jih ne obremenimo čezmerno.

Dragoceno je, če si lahko v družini razporedimo različne »obveznosti« (npr. skrb za starejše ali vnuke), tako da ni obremenjena le ena oseba. Ob pomanjkanju časa si je pomembno postaviti prioritete in se po potrebi zateči k zunanji pomoči, a hkrati ne dopustiti, da se to zgodi na račun povezanosti in medsebojnih stikov.

Kaj pa pomoč države?

Svoj delež bi seveda morala dodati tudi država z družinsko politiko, ki ne bi popolnoma prezrla te dragocene skupine. Starostnikov je vse več. Brez družinske solidarnosti in medsebojne pomoči (priznane in ovrednotene tudi s strani države) sistem enostavno ne bo vzdržal. Do takrat, ko bo naša politika prišla tudi do te točke, pa hvala vsem, ki ste nas spravili h kruhu, vsem, ki pomagate skrbeti za naše otroke in stare starše, vsem, ki se razdajate za druge. Brez vas ne bi šlo!