“Sem velik. Bom sam.”

Vir: Pxfuel

Od vedno so mi bila razna hišna opravila nujno zlo in nič drugega. Nisem ravno človek, ki uživa v pospravljanju in čiščenju, čeprav imam rada čisto stanovanje. Prav tako ne uživam v kuhanju, čeprav rada jem. Zato se mi zdi toliko bolj neverjetno, kako so najini otroci zagreti za pomoč pri hišnih opravilih. Vse se jim zdi tako zabavno in komaj čakajo, da lahko pomagajo. Moj triletnik vsakokrat pride in reče: »Bom jaz posesal« ali »Bom jaz pripravil mizo.« In čeprav vem, da je za otroka dobro, da pomaga, je včasih prav naporno. Ne samo da ti vzame več časa, pogosto pridobiš še dodatno delo. Da ne omenjamo tega, da medtem ko otrok veselo in vestno opravlja nalogo, ne moreš delati nič drugega. Ampak za otroka je pomembno, da ti pomaga. Dovolimo mu, da pridobi to izkušnjo.

Kako izgledajo skupna hišna opravila z otrokom?

Vsekakor sem si sama zadevo predstavljala veliko bolj idilično, a posledično manj zabavno in dinamično, kot je v resnici.

Priprava mize

»Sem velik, bom sam,« slišimo. In potem nosi na mizo vsak krožnik posebej. Sledijo prtički, s katerimi mimogrede še malo pobriše okoli, in na koncu vilice. Seveda poskrbi, da sam dobi največjo vilico, tisto servirno. Kozarce postavi na sam rob mize, tako da smo starši vsakodnevno priča čudežu, če ne padejo na tla. Potem sledi serviranje hrane in če je otrok zagret (tako kot najin), bo seveda tudi to želel storiti sam. In potem je vse odvisno od njegove spretnosti, ampak nikar se ne čudimo, če je na mizi cela porcija hrane, ki je zgrešila krožnike. Najbolj neverjetno pa je, kako se potem otrok usede na svoje mesto in reče: »Zdaj sem majhen. Mama, ti mi pomagaj jest.«

Sušenje perila

Še prehitro bo prišel čas, ko bomo morali otroka prepričevati in prositi, naj vendarle le pospravi svojo sobo ali odnese svoj krožnik z mize. Otroci v predšolskih letih pa pijejo znanje. Ne pustimo jih žejne.

Ob deževnih obdobjih vedno več družin, zaradi praktičnosti, uporablja sušilni stroj. In seveda je to še ena zanimiva naprava z gumbki (naj omenim, da zna naš fant upravljat z vsemi: pralni stroj, sušilec, pečica, pomivalni stroj). In ko se otrok nauči, kako upravljati z napravo, želi spet vse storiti sam. Najprej je potrebno obleke zložiti v stroj in če mama začne sama, je seveda potrebno vse obleke najprej vzeti iz stroja, da lahko otrok nato ponovno vse zloži v stroj. In če se slučajno vmes spomni, da mora pospravit igračko ali lulat, zapusti prostor. Takrat mama hiti, da bi opravilo čim prej končala. Zažene stroj in …  Otrok se vrne …  Seveda mu ni prav, da je mama dokončala njegovo delo. Ni druge kot prekiniti že zagnan stroj, vzeti vse obleke ven in začeti znova.

Kuhanje

Najzabavnejše je seveda kuhanje in priprava hrane. To je nekaj, kar vsakodnevno počnemo in otroku se zdi izredno zanimivo in zabavno, če to lahko počne z nami. In potem mama zjutraj je kruh, ki ga je mož prejšnji večer tako skrbno spekel. Je, je in razmišlja, kako to, da ima kruh drugačen okus kot po navadi. Pogleda moža in ta ne potrebuje vprašanja. Razloži, kako se je včeraj samo obrnil in slišal otroka: »Bom dal jaz malo olja notri.« No, besedica malo je včasih zelo relativna.

Ja, morda je včasih naporno. Ko si utrujen in bi rad čim hitreje opravil, otrok pa želi pomagati. Ampak prav je, da si vzamemo čas in delamo z otrokom, še posebno, če prihaja motivacija z njegove strani. Pustimo otroku, da nam pomaga. Tako se ne uči samo hišnih opravil, ampak tudi odgovornosti, vztrajnosti, natančnosti, dela in sodelovanja v skupnosti – družini. Vse to mu je odlična podlaga za naprej. Pa še z nami je. Še prehitro bo prišel čas, ko ga bomo morali prepričevati in prositi, naj vendarle le pospravi svojo sobo ali odnese svoj krožnik z mize. Otroci v predšolskih letih pa pijejo znanje. Ne pustimo jih žejne.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.