Kako lahko normalen človek pristane v krempljih guruja?

Foto: Envato

Vedno ko se v javnosti pojavi nov škandal s spolnimi in tudi drugimi zlorabami, se vzporedno s tistimi, ki so zgroženi in sočustvujejo z žrtvami, oglasi tudi množica tistih, ki za situacijo nekako ali delno krivijo tudi žrtev. Najraje seveda v zavetju spletne anonimnosti.

Zakaj pa je hodila tja in to tolikokrat? 

Kdo ga je silil, da je šel z njim v stanovanje?

Zakaj ga ni mahnil?

Lahko bi preprosto odšla. 

Tako je pri Rupnikovih žrtvah, tako je v primeru finančnih prevar, kot tudi raznih kultov in sekt. V kolikor žrtve ne dojemamo kot povsem nemočne in nebogljene in storilca kot izrazito fizično nasilnega, se hitro oglasi notranji urejevalec našega majhnega mehurčka, ki hoče verjeti, da je vsak sam kriv za to, kar se mu dogaja. Ker potem je manj verjetnosti, da se to lahko zgodi meni.

Ti ljudje ne povedo ničesar o žrtvah niti o storilcu. Povedo nekaj predvsem o sebi in o tem, da nimajo pojma o tem, kako deluje zloraba. Duhovna, spolna, čustvena, finančna, fizična … Ti ljudje niso zlobni niti privoščljivi. Preprosto so neinformirani. Niso še slišali za ‘grooming’, za načine, na katere storilec počasi pridobiva zaupanje žrtve, jo čustveno naveže nase, ji zamegli občutek za lastne meje in postopoma normalizira vedenje, ki bi se ji sicer zdelo nesprejemljivo. Ne vedo, da je zloraba pogosto proces, ne en sam trenutek. Da storilec ni nujno nekdo, ki se pojavi kot očiten nasilnež, ampak je lahko prav nasprotno – prijazen, spoštovan, karizmatičen, avtoritativen ali celo nekdo, ki mu žrtev zaupa in ga občuduje.

Ko slišimo za primer, da je neka ženska (ali moški) zapustil družino, delo, prijatelje in dal vse svoje premoženje na razpolago neki sekti in sprejel navade in ravnanja, ki so povsem nerazumna … ne moremo misliti nič drugega, kot da je prismuknjen. In da si na nek način torej zasluži, da se mu dogaja, kar se mu pač dogaja. Po našem mnenju lahko vsak trenutek brcne svojega guruja v rit in odkoraka. Tako mislimo, ker ne poznamo mehanizma manipulacije in zlorab. Pa tudi če smo informirani in občasno kaj preberemo ali slišimo kakšnega psihoterapevta, ki pove kaj o tem … še to ne pomeni, da zares razumemo.

Kateri so prijemi, ki – ne nujno le labilno – osebo počasi pripravijo do tega, da svoje življenje, telo, sposobnosti, premoženje in voljo položi v roke nekoga drugega.

Kako razumeti?

Ker se človeški um najlažje, najgloblje in najboljše uči iz zgodb – kar je pridoma uporabljal tudi Jezus – nam je ena največjih pisateljic sodobnega časa dala veliko darilo. To je J.K. Rowling. Gotovo jo poznate po Harryu Potterju. Če ste zastrigli z ušesi in pomislili na to, da je to nekrščanska literatura, polna čarovništva in magije – premislite še enkrat, kdo vam je vsadil to misel? Nekdo, ki se obnaša in ravna kot guru? Zelo verjetno.

Kakorkoli, gre za kristjanko z izjemnim literarnim talentom. Tako velikim, da je pustila ob strani vso slavo, ki je prišla s Harryem Potterjem in bi vsako njeno naslednjo knjigo prodala v milijonih, ter se pod psevdonimom lotila novega žanra – kriminalnega romana. Šele ko je zaslovela tudi pod psevdonimom, je razkrila svojo resnično identiteto. Gre za serijo knjig o detektivu in njegovi partnerki, ki se srečujeta z različnimi primeri.

Kakšno zvezo ima to z zlorabami?

Ima, kajti poleg napete zgodbe, je v vsaki od knjig kriminalni primer povezan z neko sodobno tabu temo.

V sedmi od knjig, ki nosi naslov Skriti grob se loti prav problema sodobnih “duhovnih učiteljev”, gurujev, kultov in manipulacije uma. Zgodba govori o primeru, ki ga sprejmeta detektiva. Odrasel sin bogatega Londončana je zapustil svojo izobrazbo, družino, življenje … in svoje življenje posvetil sekti. Tej je namenil tudi denarni sklad, ki je bil njegova last. Z družino je prekinil vse stike in sedaj v tej sekti trdo fizično dela in je le še bleda slika sebe. Njegov oče najame slavna detektiva, ki bi naj našla vsaj nekaj informacij o njem in njegovem zdravju, po možnosti pa tudi sledi kaznivih dejanj, ki bi družini omogočile, da bi svojega sina rešila iz krempljev sekte.

Zgodba je napeta in že sama po sebi literarna poslastica. Toda prinaša še veliko pomembnejše sporočilo od tega. Mojstrsko namreč na preprost in poljuden način preko napete zgodbe prikaže dinamiko manipulacije. Zaporedje posameznih korakov, ki privedejo do tega, da povsem običajna oseba postane popolnoma odvisna od nekoga drugega. Zelo dobro pojasni, zakaj nekdo ne odide. Zakaj ostaja ob nekom, ki ga očitno izkorišča in zlorablja. Kako lahko deluje takšen sistem in kako lahko prepriča toliko ljudi. Kateri so prijemi, ki – ne nujno le labilno – osebo počasi pripravijo do tega, da svoje življenje, telo, sposobnosti, premoženje in voljo položi v roke nekoga drugega. Kako se počasi gradi mreža okoli žrtve in kako težko jo je pretrgati.

Prepoznati pomeni vzeti moč

Knjiga je seveda namenjena odraslim, a bi bilo nujno ta sporočila prenesti tudi najstnikom in mladim odraslim, ki so morda najbolj ranljivi za tovrstne manipulacije. Knjiga ima veliko vrednost tudi za sorodnike žrtev. Prikaže način, na katerega guru sorodnike in prijatelje za žrtev počasi spremeni v sovražnike, ki baje ovirajo njen duhovni razvoj in poslanstvo. Nakazana pa je tudi pot, ki vodi iz te odvisnosti. Pa tudi pomembna vloga svojcev in prijateljev pri rehabilitaciji.

Gre za res zanimivo in koristno branje. Tako za splošno razumevanje tega problema kot tudi za povsem osebno. Pozoren bralec bo tudi v svoji mikro osebni zgodovini prepoznal prefinjene psihološke mehanizme, ki v preteklosti so ali pa niso vodili v podrejenost. In vedeti oziroma prepoznati, pomeni razkrinkati in zaščititi se.