Se moramo za skrb za okolje odreči nakupom in lepim stvarem?

Vir: Storyblocks

Z nakupovanjem imamo velik vpliv na okolje, na družbo in na našo prihodnost. Vse, kar kupimo, bo namreč enkrat postalo odpadek, obenem pa z izbiro prodajalca tudi dajemo podporo trgovcem, ki delajo v dobro ali slabo okolja in družbe. V zadnjih letih se je razširilo t. i. »zero waste« gibanje, ki spodbuja k življenju z manj ali celo nič odpadki. Gibanje opozarja na posledice brezglavega nakupovanja in spodbuja ljudi k bolj premišljenemu nakupovanju ter k nakupu stvari brez ali z manj embalaže, rabljenih stvari in k izmenjavi stvari. Pa vendar nas ima mnogo izzive s tem, da bi se odpadkom glede na hiter način življenja, ki ga živimo, popolnoma izognili.

Zavedati se moramo, da so že majhni koraki lahko velike spremembe, kar pomeni, da ima vpliv že to, da smo bolj pozorni na to kaj, kje, kdaj, kako in od koga bomo nakupovali, saj s tem usmerjamo tudi sam trg – saj veste, ponudba je odvisna od povpraševanja. Že pred časom me je nagovoril rek Anne Marie Bonneau, da ne potrebujemo peščice ljudi, ki bi bila popolna v »zero waste« gibanju in s tem ne bi več proizvajala odpadkov, ampak milijone ljudi, ki bodo v tem nepopolni.

Kaj torej lahko naredimo?

Najpomembneje, da se vedno najprej vprašamo, ali nekaj zares potrebujemo. Ljudje namreč pogosto kupujemo stvari glede na trenutni navdih ali glede na to, kaj je trenutno moderno, ta ista stvar pa je kmalu pozabljena ali pa neuporabna. Pomembno pa je tudi, da osebno izpolnjenost ter zadovoljstvo iščemo izven okvirov nakupovanja.

Manj je več in vzgoja za prihodnost

Bolje je kupiti manj, ampak tisto bolj kvalitetno in za daljšo uporabo. Pri oblačilih je sicer že res, da imaš manj izbire in da morda nisi oblečen po zadnjem trendu, ampak s tem lahko ustvarjaš lasten stil, v katerem si pristen in samosvoj.

Hitra moda v tem primeru sicer predstavlja težavo še posebej pri mladih, saj se stil menja vsako sezono, mladi pa si tudi s stilom oblačenja želijo pripadati vrstnikom, biti priljubljeni in ustrezati postavljenim družbenim normam. Pomembno je, da jih na eni strani razumemo in to potrebo čutimo, po drugi strani pa ne smemo zamuditi priložnosti za pogovor o drugih plateh modne in druge industrije ter o tem, da je najbolj pomembno ustvariti lastni izraz in povezanost iskati drugje kot pri videzu. Seveda je pomembno, da smo skrbno urejeni, vendar lepota izhaja iz notranjosti in iz kvalitete naših odnosov do sebe ter drugih. Otroke in sebe tako vzgajajmo v smeri zmernosti in iskanja ravnotežja tudi v nakupovanju.

Kje kupovati?

Pri odločitvi, kje nekaj kupiti, naj vedno prevaga lokalno – s tem podpremo lokalno industrijo in posameznike, ki so lahko tudi naši sosedje in prijatelji, obenem pa niso potrebni dolgi transporti, ki zelo onesnažujejo okolje – glede na povpraševanje pa se ustvarja tudi ponudba. Stvari iz Azije so morda že mnogo cenejše, ampak odtis pustijo drugje kot v denarnici, saj je zanje poleg netrajnostne izdelave in premajhnega plačila delavcev potreben dolg transport – pogosto pa so tudi mnogo slabše kvalitete in bomo na koncu dali enako ali več denarja, saj bomo nakup morali nekajkrat ponoviti.

Posebej se pomen lokalnih nakupov pozna pri nakupovanju hrane. Nakupi na tržnici ali direktno pri kmetu poleg tega, da podpremo fizično osebo in jemo boljšo hrano, prinesejo tudi druge prednosti, kot je, da lahko prinesemo svojo embalažo (npr. vrečke za zelenjavo in steklene kozarce) ali pa embalažo po uporabi vrnemo, kar mnogo prodajalcev sprejme z odprtimi rokami. Oseben stik, ki ga s prodajalci vzpostavimo pa vsekakor vpliva tudi na večje spoštovanje vloženega dela v pridelavo in večjo hvaležnost za dobro, zdravo hrano, ki jo jemo.

Oseben stik, ki ga s prodajalci vzpostavimo pa vsekakor vpliva tudi na večje spoštovanje vloženega dela v pridelavo in večjo hvaležnost za dobro, zdravo hrano, ki jo pojemo.

Imajo trgovine tudi kakšno alternativo?

Pred nakupi stvari lahko sicer vedno najprej preverimo, ali je na voljo rabljeno. Glede na to, da je danes tudi mreža prodaje stvari in oblačil iz druge roke ter izmenjav že zelo razširjena, lahko dobimo zelo ohranjene, celo nove stvari, obenem pa prihranimo tudi nekaj denarja in dodaten odpadek, ko se bo zadeva pokvarila ali pa izgubila svoj namen. Iz druge roke lahko kupujemo v trgovinah z rabljenimi stvarmi, kot so centri ponovne uporabe, komisijske trgovine (mnoge prodajajo tudi preko spleta), izmenjave oblačil in stvari ter spletne strani, kot je Bolha, Moj butik, Facebookov Marketplace idr. Glede na sodobno dostopnost niti razdalja teh trgovin ni več težava, saj lahko prej pokličemo in vprašamo po ponudbi ter prosimo za dodatne fotografije, iz katerih razberemo ohranjenost izdelkov. Pri hrani pa poleg že tradicionalnih tržnic najdemo tudi trgovine brez embalaže.

Je rabljeno res slabše in sramotno?

Rabljeno vsekakor ni slabše, saj lahko dobimo zelo lepo ohranjene reči. Niti ni več sramotno, saj je vedno več ljudi, ki imajo več kot dovolj denarja za novo, ampak zaradi etičnih načel raje posegajo po stvareh iz druge roke. Dodaten plus rabljenih oblačil je vsekakor tudi to, da so večkrat oprana in imajo s tem manj kemikalij, ki ne sodijo na kožo, naš največji organ. O škodljivosti barvil v oblačilih in ostalih kemikalijah (pesticidi in insekticidi), ki so potrebne za pridelavo bombaža ter ostalih tkanin, se danes govori vedno več. Zavedati se moramo tudi, da se pri gojenju bombaža porabi ogromno vode, ta pa izteka v potoke in reke ter s tem povzroča okoljsko katastrofo onesnaženja, ki je zaradi oddaljenosti našim očem skrita, vendar še kako resnična. Druga težava, ki jo hitra moda s proizvodnjo novih in novih tkanin ter oblačil predstavlja, je ostanek velike količine neprodanih kosov, ki gredo pogosto kar v sežigalnico. Alternativa navadnemu bombažu vsekakor je biološki bombaž, ker pa so cene trajnostno in etično proizvedenih oblačil mnogo višje, pogosto presegajo finančne zmožnosti običajnega človeka in je zatorej bolj dostopno izbirati rabljena.

Zavedati se moramo tudi, da se pri gojenju bombaža porabi ogromno vode, ta pa izteka v potoke in reke ter s tem povzroča okoljsko katastrofo onesnaževanja.

Rabljeno pa je prav tako dobra izbira tudi pri ostalih nakupih – športni opremi, pohištvu, igračah, določenih kuhinjskih pripomočkih (npr. stare skodelice imajo za mnoge večji čar kot nove, saj prikličejo lepe spomine in občutja). S stvarmi iz druge roke pa ne prispevamo le k manjši proizvodnji novega in manj odpadkom, ampak tudi k družinskemu proračunu, saj so te reči običajno cenejše – če nam kaj denarja ostane pa si tako lahko privoščimo družinski izlet in s tem ustvarjamo večne spomine, ki jih nihče ne more vreči stran.

Izposoja? Zakaj pa ne.

Stvari si lahko sicer tudi izposodimo – knjižnica je na primer za večino postala že nekaj vsakdanjega. Ne le, da bi za nakup tolikih knjig, ki nas zanimajo, porabili ogromno denarja in pustili velik okoljski pečat, ampak jih niti shranjevati ne bi mogli. V dobrem spominu mi ostaja komentar neke mamice, ki je rekla »knjižnico jemljem kot dodatno omaro izven našega doma, ki pa mi povrh vsega izstavi katerokoli knjigo si želim za mnogo manj denarja.« Torej ni razloga, da se izposoja ne bi prenesla tudi na druga področja, samo v navado nam mora priti. V Ljubljani se je tako pred leti odprla tudi knjižnica stvari, kjer si lahko izposodimo vrtalnik, šotor, šivalni stroj ali pa družabne igre. Vedno nam ostajajo tudi prijatelji in družina, ki jih lahko pokličemo in povprašamo po izposoji, seveda pa je zelo pomembno, da skrbimo za evidenco izposoje in da stvari vrnemo v istem stanju, kot smo jih dobili – ali pa pač kupimo nove. Vedno več ljudi se odloča tudi za skupne nakupe večjih in dražjih stvari, ki jih potrebujejo redkeje, potem pa jih po dogovoru uporabljajo vsak zase.

Kaj tako lahko naredim jaz?

Če zaključimo, je pri nakupih najbolj pomembna zmernost in skrbna izbira. Kadar kupujemo nove stvari, najprej preverimo pri lokalnem proizvajalcu, rabljeno lahko kupimo v za to namenjenih trgovinah in portalih ali pa organiziramo izmenjavo oblačil ter drugih stvari.

Rabljene stvari lahko tudi sami prodamo ali podarimo naprej in jim podaljšamo življenjsko dobo, s tem pa tudi pri sebi vedno delamo prostor za novo. Kljub temu, da se zdi, da kot posamezniki nimamo moči proti gromozanski potrošniški industriji, se moramo zavedati, da le več kapelj skupaj sestavlja jezero, reko in morje oziroma, da je prav vsak od nas pomemben člen te verige in ima vpliv.

Preberi še:

• Sodobne družine potrebujejo minimalizem
• Čemu jesti lokalno hrano?
• Razbremenimo okolje, denarnice in male ritke