Mnogi starši otroke nevede izpostavljajo zlorabam

Vir: Pixabay

Fotografije z morja, užitek, voda, otroci v kopalkah (ali brez) … ponos staršev, ki objavijo svoje nasmejane otroke, ki noro uživajo v vodi, se špricajo, ali pa že znajo zaplavati brez rokavčkov … pa do fotografij vnete kože dojenčkove ritke/spolovil v raznih skupinah na socialnih omrežjih (z vprašanji, če kdo ve, za kaj gre – tudi tega vidim ogromno).

Staršem se lahko zdi zelo nedolžno, a hitro lahko pride do raznoraznih zlorab

Staršem se morda zdi popolnoma nedolžna objava fotografij, z nezavedanjem, da so takšne fotografije vaba za pedofile in da jih s tem pravzaprav sami izpostavljajo nevarnosti ter zlorabi. Normalen posameznik ne pomisli, kaj se po glavi plete pedofilu, ko gleda fotografijo otroka, ki je sladoled.

Če zaobidemo dilemo posameznikove, otrokove pravice do izbire, ali sploh želi, da se njegove fotografije objavlja (otrok danes ne ve, za kaj gre, mu bo še vedno v redu čez 20 let, da je na spletu in da vsi vedo, kdaj je prvič kakal na kahlico, splaval brez rokavčkov ali pa jahal sosedovega konja?), popolnoma razumem, da nekdo, ki z zgodbami zlorab nima toliko stika, niti ne pomisli, da so fotografije otrok s plaže sporne in da lahko pride do raznoraznih zlorab.

Kraja fotografij otrok s profilov staršev na socialnih omrežij ni le iluzija, sprovedena s strahom mamic, ki preveč komplicirajo. Je realnost, ki jo je potrebno sprejeti in narediti vse, da zaščitimo otroke.

Namen mojega pisanja ni, da vas seznanjam z novicami, niti ne, da vas prestrašim do te mere, da se ne bi upali več kopati na javnih plažah, ampak da predstavim realnost in opozorim, saj ima le informiran posameznik možnost izbire. Žal si ne moremo več zatiskati oči pred nevarnostjo zlorab, ki se dogajajo vsakodnevno dobesedno pred našimi očmi.

Treba je pomisliti, kdo vse ima dostop do fotografij otrok

Starši (in drugi) moramo nujno široko odpreti oči in otroke zaščititi do te mere, da jih vsaj po nepotrebnem ne izpostavljamo možnosti zlorabe. Čeprav je težko in bi se temi o pedofilih in zlorabah najraje izognili, pa se je resnično potrebno soočiti z dejstvom, da spletni voajerizem obstaja, pedofili obstajajo, temno temni splet obstaja (skriti portali z vsebino za pedofile).

Kraja fotografij otrok s profilov staršev na socialnih omrežij ni le iluzija, sprovedena s strahom mamic, ki preveč komplicirajo. Je realnost, ki jo je potrebno sprejeti in narediti vse, da zaščitimo otroke, saj so – hočemo ali nočemo sprejeti – izpostavljeni tudi naši otroci. Po drugi strani pa je ogromno deljenja fotografij tudi v razne skupine (na primer za dojenje – in čeprav je nujno in zelo pomembno, da se dojenje normalizira tudi na tak način, je vseeno smiselno pomisliti, kdo vse ima tudi dostop do teh fotografij, ki jih mati brezskrbno deli med druge mamice) ali pa prijave na nagradne natečaje (lani je na primer potekal natečaj fotografije najbolj ljubkega otročka med kopanjem v banji), kjer starši prostovoljno fotografije tako rekoč skoraj podarijo tudi … tovrstnim bolnikom.

Ne gre za nekaj oddaljenega, vse to se dogaja tukaj in zdaj

Obstaja namreč temno temni internet, kjer so portali z vsebino za pedofile. Tam se znajdejo tudi fotografije pomanjkljivo oblečenih otrok s plaže, ki ste jih objavili starši sami, ali pa so skrivaj posneli kar posamezniki sami. S Hrvaške obale odmeva kar nekaj novic o moških, ki so fotografirali otroke med kopanjem brez kopalk. Tako je npr. eden od njih s fotoaparatom, vgrajenim v svinčniku, fotografiral pomanjkljivo oblečene otroke na plaži in če ne bi držanje svinčnika pred sabo izgledalo tako butasto, ga najbrž niti ne bi dobili. Iznajdljivost pri fotografiranju ne pozna meja, saj so pri njem in pri drugih posameznikih (z drugih plaž in v drugi časovnici) zasegli tudi ure, knjige in druga pisala z vgrajenimi kamerami. Glede na to, da so telefoni postali del naših življenj, je priložnost za fotografiranje na vsakem koraku, brez da bi karkoli izgledalo sumljivo.

Ob dejstvu, da se največ zlorab zgodi v ožjem krogu družine, se pravi s strani oseb, ki jih otroci poznajo, se lahko zavemo, da to niso ljudje, ki bi se jim tovrstna nagnjenja videla od daleč. Glede na to, da ima vsak na Facebooku 50, 200, 300 ali več dodanih prijateljev, lahko vsak premisli, kako izpostavljen potem otrok dejansko je. 

Če dodamo še dejstvo, da je zlorabljena vsaka peta deklica in šesti deček, lahko preštejemo, koliko otrok, ki jih poznate, že ima to izkušnjo, ali pa jo bo še imelo. Grozno, vem, sliši se nerealno. Ampak žal je številka realna in resnična, vse to pa se ne dogaja le nekje v Ameriki. In čeprav se mi po eni strani zdi grozno, da moramo na te stvari sploh paziti, ker sama vem, kako zelo otroci uživajo, kadar so nagci. Pa vseeno, ko dam oboje na tehtnico, vem, kam se bo ta nagnila.