Boste izbrali črni petek ali dan brez nakupov?

Vir: Shutterstock

Bliža se december, pred začetkom prazničnega meseca pa nas ta teden čaka še tako imenovani »črni petek« – dan, ki ga večina trgovin in prodajalcev izkoristi za visoka znižanja cen in razprodaje. V zadnjih letih črni petek tudi v Sloveniji pridobiva sloves praznika nakupovanja in potrošništva, ki kupcem ponuja edinstveno priložnost poceni nakupovanja, z ekskluzivnimi popusti pa, kot pravi eden izmed spletnih ponudnikov, pospešijo »bitje nakupovalnih src«. Kot protiutež in opozorilo na vse škodljive vidike potrošništva pa je na isti dan tudi mednarodni dan brez nakupov, ki na drugi strani opozarja na posledice pretiranega hitrega nakupovanja.

Manipulacije v oglaševanju

Napisi in vabila »Pohitite, zaloga je omejena!« in »Zgrabite prve ekskluzivne popuste, preden poide zaloga!«, nas nagovarjajo z vseh strani in prepričujejo v miselnost, da takšne priložnosti ne smemo zamuditi, saj nam bo z njo ušla tudi sreča in osebna izpopolnjenost. Še več, oglasi povezani s črnim petkom nas vabijo v hitre nakupe, s katerimi bomo prihranili denar, vendar le, če bomo nakupovali med prvimi, ker prej kot prideš, več izbire imaš.

Še vedno se živo spomnim posnetkov ljudi, ki čakajo pred vhodi trgovin in se ob odprtju vrat prerivajo do znižanega pralnega stroja ali do polic z najcenejšimi majicami. Spomnim se tudi, da se to ni dogajalo le čez lužo, v ZDA, iz koder praznik nakupovanja tudi prihaja, ampak tudi v Sloveniji, ob odprtju novih večjih, a cenejših trgovin.

Oglasi, ki smo jim priča vsak dan in skoraj povsod, zasedajo velik del naše realnosti in nas stalno, a pretanjeno prepričujejo v določene ideale in v to, da nakupe nujno potrebujemo za kvalitetno in srečno življenje. Oglasi so del našega življenja ob vožnji avtomobila, ko komaj zavedno opazimo oglasne panoje ob cesti, ali pa poslušamo oglas na radiu. Prejmemo jih tako v domači kot v spletni poštni nabiralnik, pozornost pa kličejo tudi na družabnih omrežjih, ki naša zanimanja in dnevno aktivnost poznajo skoraj bolje kot partner ali najboljši prijatelj. Oglaševanje poteka tudi prek filmov in nanizank, kjer prejemamo predstave o tem, kako, s čim in s kom naj bi živeli, da spadamo v družbo in da lahko živimo zadovoljno. Miselnost potrošniške sreče se tako pretanjeno vpija v našo zavest, brez da bi jo sploh zaznali, s tem pa počasi spreminja tudi postavljene vrednote družbe.

Družbene vrednote in odnosi se obračajo na glavo

Vsakdo se lahko odloči, kakšne so njegove vrednote, kaj in koga bo podpiral ter kakšno prihodnost želi za naše otroke.

Ključen problem potrošništva tako ni le v samem nakupovanju, ampak v celostni spremembi družbenih vrednot, odnosov med ljudmi. Že samo jedro besede »trošiti« nam razodene, da je težava v porabiti več, kot je potrebno ali več kot imamo, skupaj z miselnostjo, da nam bo le trošenje in nakupovanje prineslo srečo, ki je zasledovana v določenih predstavljenih idealih. Pretirano nakupovanje in porabljanje materialnih dobrin na posameznika v trenutku sicer morda delujejo na videz osrečujoče, vendar dolgoročno ne prinese izpolnjenosti – nasprotno, v kolikor je osnovna potreba po trošenju naravnana k zapolnjevanju notranje vrzeli in doseganju ideala sreče, prinese le potrebo po še več in strah, da brez materialnega sploh ne moremo več preživeti, kaj šele dostojno živeti. Kratkoročno torej potrošništvo trgovcem in industriji prinaša velike dobičke, vendar dolgoročno dela ogromno škodo na področju odnosov med ljudmi in skrbi za okolje.

Film lahko gledamo tudi na meter krat meter veliki televiziji, ampak ne, želimo več. Lepo oblečeni smo lahko tudi v oblačilih izpred petih sezon, ali pa v rabljenih oblačilih, ampak ne, ideal predstavlja, da so dobra oblačila le iz točno te jeseni, bog ne daj iz lanske, in to s polno omaro točno določenih znamk!

Visoka cena velikih znižanj

Potrošniško marketinška miselnost tako vsebuje merjenje lastne vrednosti glede na vrednost znamke, ki jo nosimo, medtem ko med pretiranim nakupovanjem le redkokdo pomisli, kakšno škodo dela okolju in kdo za blišč, ki si ga danes lahko privošči že večina, v resnici plača celotno ceno. Četudi so cene nižje in dostopne širšemu krogu ljudi, davek plačata narava in delavci, pogosto iz držav tretjega sveta, ki delajo v neživljenjsko škodljivih razmerah za izjemno malo denarja. Ob tako nizkih cenah lokalni proizvajalci le stežka konkurirajo, kar je v zadnjih 20 letih botrovalo zaprtju večine domače obrti, dejstvo pa je, da si tudi velikih znižanj črnega petka večina domačih proizvajalcev ne more privoščiti, saj bi s tem pokrili le stroške izdelave in materiala. Težava potrošništva pa je tudi v vplivu na okolje, saj bo prav vsaka stvar, ki jo kupimo, enkrat postala odpadek, kar sicer ne bi bila tolikšna težava, če bi vsi nakupovali premišljeno, zmerno in bili pri tem pozorni na kvaliteto.

Ob vsem tem torej ni naključje, da je »črni petek« kot praznik nakupov tudi mednarodni dan brez nakupov, ki zelo jasno poudarja temo tega »praznika«, opozarja na visoko ceno potrošništva in brezglavega nakupovanja. Vsakdo se lahko odloči, kakšne so njegove vrednote, kaj in koga bo podpiral ter kakšno prihodnost želi za naše otroke. To seveda ne pomeni, da si ne smemo ničesar kupiti (tudi na črni petek), le bodimo pri tem premišljeni in zmerni, obenem pa najprej poiščimo lokalne proizvajalce, ustvarjalce in trgovce ter podprimo njih.