“Roke stran od mojega otroka!«

Foto: Canva

… zahtevajo razburjeni starši. V sosednji Italiji vre zaradi kršenja osnovnih človekovih in starševskih pravic. Potekajo številni protesti, ki pa jih mediji načrtno ignorirajo.

Kaj se dogaja v Italiji?

V Italiji so sprejeli zakon o povečanju števila obveznih cepljenj za otroke, prepovedi obiskovanja vrtca za necepljene otroke in sankcijah za starše necepljenih šoloobveznih otrok.

Italijani so zaradi tega na nogah. Že drugi mesec potekajo protesti po različnih italijanskih mestih. Zadnji je bil v soboto, 29. julija, v Trstu. Že drugi v tem mestu. Ob vsem pompu glede novega zakona pa vlada popolni medijski molk o protestih, ki zahtevajo svobodo pri odločanju o cepljenju svojih otrok.

Način sprejema zakona in medijska blokada že sama po sebi nakazujeta, da so v ozadju zakona povsem drugi interesi kot pa zdravje ljudi. V zadeve naj bi bil vpleten farmacevtski gigant Glaxo (vodilni na področju cepiv). V decembru 2015 je družba najprej napovedala zaprtje podružnice v Veroni, po 4 mesecih pa si je premislila in napovedala investicijo v višini 1 bilijona evrov. Uradni povod za novi zakon pa naj bi bil porast okužb z ošpicami.

Imuniteta na škodo, povzročeno s cepivi

Starše najbolj boli to, da o cepljenju svojih otrok niso dovolj informirani s strani zdravnikov, da jim niso predstavljena morebitna tveganja, in, kar je najbolj boleče, da so v primeru komplikacij oz. stranskih učinkov deležni zanikanja in ignorance. Tako starši ostanejo sami s poškodovanim otrokom, brez pomoči zdravstva.

Vsako zdravilo prinaša tveganja. Vsak medicinski ukrep prinaša tveganja. Tudi cepiva in cepljenje pri tem niso izjema. Čeprav stroka vztrajno zatrjuje, da so stranski učinki cepljenja »naravnost zanemarljivi«, izkušnje staršev kažejo drugače. Nerazumljiva je tudi pravna imuniteta proizvajalcev cepiv, ki jih ne moreš tožiti za škodo, povzročeno s cepivi. Tako za posledice ne odgovarja nihče.

Starše najbolj boli to, da o cepljenju svojih otrok niso dovolj informirani s strani zdravnikov in da so v primeru komplikacij oz. stranskih učinkov deležni zanikanja in ignorance.

Ker samo cepljenje s seboj prinaša tudi tveganje za trajne posledice ali smrt, je edino moralno sprejemljivo, da se o posegu sami odločimo: damo privolitev oz. poseg zavrnemo, če menimo, da tveganja prevagajo nad koristmi.

Švedska prepovedala obvezno cepljenje

Za razliko od Italije je Švedska sprejela popolnoma nasproten zakon. Prepovedala je obvezno cepljenje zaradi resne zaskrbljenosti glede zdravja in dejstva, da bi z obveznostjo cepljenja  kršila ustavne pravice državljanov, da sami izberejo svoj način skrbi za zdravje. Sklicujejo se tudi na pogoste resne neželene reakcije po cepljenju in na seznam aditivov, ki so prisotni v cepivih in ki nikakor ne sodijo v telesa dojenčkov oz. otrok.

Predsednica nacionalne zdravstvene zveze Švedske, Sara Boo, je italijanskemu parlamentu, senatu in vladi poslala odprto pismo o neustavnem odloku o obveznem cepljenju, ki so ga ravno tedaj sprejemali. Pri tem navaja tudi, da bodo vložili tožbo proti vladam, ki kršijo mednarodno pravo.

Več o pismu si lahko ogledate v spodnjem videu (na žalost brez slovenskih podnapisov).

Debata o cepljenju

Problem cepljenja na splošno je tudi ta, da ni nikjer debate, ki bi bila enakovredna in poštena.

Stroka se noče soočiti z vprašanji in dejstvi, ki varnost cepiv postavljajo pod vprašaj. Starši, ki opozarjajo na nevarnosti cepljenja, ker so to izkusili sami, na svojih otrocih ali bližnjih, so takoj utišani in diskreditirani, češ da oni niso strokovnjaki. Nič drugače se ne godi strokovnjakom, ki upajo podvomiti. Za ljudi s pomisleki v družbi ni mesta. In to je velik problem, ki se v demokratični in svobodni družbi (kot jo radi imenujemo) ne bi smel pojavljati.

Kdo se pravzaprav boji kritike? Zakaj lahko kritiziramo politiko, cerkev, šolstvo, celo zdravstvo do določene mere, le cepljenja ne? Če bi bilo res vse tako jasno, transparentno in dokazljivo, kot trdijo, se kritike ne bi bali in bi bile debate dobrodošle.

“Menim, da bi morali znanost sprejemati brez vprašanj. Sem zdravnik. Znanstveni strokovnjak.
Jaz odločam, kaj je znanost. Ti, na drugi strani, si samo starš.
Če ne spoštuješ mojih znanstvenih in medicinskih referenc ali nočeš upoštevati mojega nasveta,
mislim, da bi morala država vzeti tvojega otroka.” (Dr. Paul Offit na CNN-u)

Zakaj svoboda odločanja?

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije jasno določa, da je ’na področju medicine in biologije potrebno spoštovati svobodno in informirano privolitev’. Približno 40 % prebivalcev EU ob soočenju s cepljenjem kot medicinskim posegom te temeljne pravice nima, kar je kršenje splošnih človekovih pravic.

Zato so razumljive zahteve po ukinitvi obveznosti cepljenja, pravici do celovite informiranosti o cepljenju in do informirane privolitve ter vzpostavitvi učinkovitega neodvisnega sistema za nadzor nad cepivi.

Zakaj lahko kritiziramo politiko, cerkev, šolstvo, celo zdravstvo do določene mere, le cepljenja ne?

»Odločanje o cepljenju je velika osebna odgovornost, ki ne bi smela biti prepuščena nobeni medicinski ali znanstveni avtoriteti. Starši se morajo o cepivih in boleznih tako dobro poučiti, da bodo popolnoma prepričani in pripravljeni prevzeti vso odgovornost za posledice svojih odločitev,« je prepričana doktorica imunologije Tetyana Obukhanych.

Svet se zbuja in starši po vsem svetu se združujejo

Italija ni edina, kjer potekajo demonstracije za svobodo odločanja o cepljenju. V prihodnjih mesecih bodo sledile demonstracije po več evropskih mestih, npr. Inowroclawu, Parizu in Berlinu.