Evharistija je ena največjih in najtežje doumljivih skrivnosti naše vere. Otroci, sicer običajno nimajo težav verjeti v ta čudež, saj so zelo dojemljivi za vse sveto, si pa marsikaj razlagajo malo po svoje.
Tu je nekaj resničnih izjav slovenskih otrok o Jezusovi navzočnosti v hostiji in evharistiji.
Hči (6) pri maši zelo natančno posluša. Doma sprašuje, kako gredo stvari pri darovanju, kako je s hostijo, kaj je to itd. Z možem ji razlagava, da je hostija tako kot neka palačinka iz moke in vode. Potem pa jo župnik posveti in postane Jezusovo telo. Hči reče „aha“ in pogovor je zaključen.
Čez nekaj dni, ko se peljemo ponoči v avtu, hči prižge lučko nad svojim sedežem in izjavi: “Kako pa to župnik naredi? A to ima eno lučko, da posveti hostijo?”
Peter (2,5 let) je vedno postal izjemno nemiren ravno med povzdigovanjem. Zato sem mu razlagala, da se takrat Jezus spremeni v kruhek, da je ta del maše še posebej svet in je treba biti tiho in pri miru. Naslednjo nedeljo pri povzdigovanju se začne skrivati pod klop, in ga vprašam: „Pa zakaj ne daš miru, če sem ti povedala, da je to pomemben del maše?“ Peter: „Če me je pa stlah, da se bom splemeniu u kluhek!“
V nedeljo po maši, smo šli vsi skupaj domov peš, naš ministrant pa pravi o soministrantu: “A veš kako on moli? Reče: Gospod, nisem vedel, da prideš k meni …”
Ana (4 leta) si Jezusa seveda predstavlja kot osebo in ji je težko predstavljivo, da je v hostiji. Pri sveti maši je bila precej nemirna in pri povzdigovanju hostije poskušam preusmeriti njeno pozornost: “Poglej, Jezus je tam!”
Ana: “A to je njegova glava?”
Župnik pri sv. maši pravi: „… blagor tistim ki so povabljeni na Gospodovo gostijo.“
En fantek pa poruka očka in glasno vpraša: “Kaj, oči, v gospodovo gostilno?”