Pismo Melindi Gates … (1. del)

Obianuju Ekeocha, 32-letna nigerijska zdravnica, je na Melindo Gates – ob njenih prizadevanjih, da se 4.6 milijarde dolarjev investira v večjo dostopnost kontracepcije za afriške ženske – naslovila kritično pismo, v katerem tudi pove, kaj afriške ženske v resnici potrebujejo …

Dr. Obianuju Ekeocha je nigerijska hematologinja in raziskovalka, ki danes živi v Canteburyju v Veliki Britaniji. Ko je slišala za julijsko srečanje organizacij na načrtovanje družine, ki ga je soorganizirala Fundacija Billa in Melinde Gates in ki želi med vsaj 120 milijoni žensk v najrevnejših državah sveta razširiti hormonsko kontracepcijo, je nanjo naslovila javno pismo (tokrat objavljamo 1. del pisma):

Ko sem odraščala v odročnem afriškem mestu v Afriki, sem vedno videla, da je novo življenje sprejeto z veliko radosti in veselja. Pravzaprav imamo v naši vasi za rojstvo rezerviran prav poseben slavnostni klic oz. pesem, drugega posebnega pa za poroko.  

Prvi dan življenja vsakega otroka praznuje cela vas s plesom (resničnim plesom!), ploskanjem in petjem – nekakšno »Slava Bogu na višavah«.

Kar lahko z gotovostjo rečem, je, da mi kot družba OBOŽUJEMO in z velikim veseljem sprejemamo novorojene.

Ob vseh izzivih in težava, s katerimi se sooča Afrika, se ljudje zelo odprto pritožujejo in tarnajo glede svojih težavah. V tem okolju sem odraščala in od žensk (pa tudi od moških) sem poslušala pritožbe čez celo vrsto stvari. NIKOLI pa nisem slišala, da bi se ženska pritoževala glede svojega otročiča (rojenega ali nerojenega).

Kljub nezadostni medicinski oskrbi na večini krajev so ženske v svojih nosečnostih neustrašne. Ko pa dete pride na svet, elegantno in junaško zdrsnejo v svoje materinske vloge.

Sredi vseh naših afriških stisk in tegob, sredi vseh družbeno-ekonomskih in političnih nestabilnosti so naši novorojenci vedno močno znamenje upanja, obljuba življenja, razlog, da stremimo k svetlejši prihodnosti.Skoraj pet let sem se šolala in delala v medicinskem okolju v Afriki, pa nisem nikoli slišala za klinični izraz »poporodna depresija«, dokler nisem prišla živet v Evropo. Nikoli je nisem slišala, ker je nikoli nisem doživela ali ji bila priča, čeprav je bila rodnost okrog mene razmeroma visoka. (Ocenjujem, da je vsak mesec rodila vsaj ena od mojih sorodnic ali prijateljic. Tako sem bila priča rojstvi vsaj 12 otrok vsako leto.)

Znamenja upanja zamenjati za …

Sredi vseh naših afriških stisk in tegob, sredi vseh družbeno-ekonomskih in političnih nestabilnosti so naši novorojenci vedno močno znamenje upanja, obljuba življenja, razlog, da stremimo k svetlejši prihodnosti.

Pred nekaj tedni sem naletela na načrt in obljubo Melinde Gates, da bodo vsadili semena njene »dediščine« v 69 najrevnejših držav sveta (večina je podsaharskih afriških držav).

Zaobljubila se je, da bo zbrala za skoraj 5 milijard donacij, da bi postala afriška ženska manj plodna, manj obremenjena in, kot pravi ona sama, bolj »svobodna«. S svojim neizmernim bogastvom skuša nadomestiti dediščino afriške ženske (ki je njen otrok) z dediščino »seksa brez otrok«.

Odrezani od vere

Mnoge od izbranih 69 držav so katoliške države z milijoni katoliških žensk v rodni dobi. Te ženske so bile prav poučene o tem, da so kontracepcijska zdravila in sredstva v svojem bistvu sporna.

Za razliko od tega, čemur smo priča v zahodnem svetu, vlada zelo visoko spoštovanje do enciklike »Humanae Vitae« papeža Pavla VI. Kajti te afriške ženske so, v vsej svoji preprostosti, slišale, razumele in sprejele dragocene besede preroškega papeža. Nenavadno, kako lahko ljudje z veliko nižjo stopnjo pismenosti jasno doumejo to, česar povprečna bralka Voguea in Cosmopolitana iz višjega razreda ne želi razumeti. Mislim, da je ponižnost tista, ki naredi bistveno razliko.   

S tem, ko večina afriških žensk zvesto sledi svoji veri in jo živi (večinoma krščanski, ponekod tudi muslimanski), je spolnost v družbi visoko vrednotena, predvsem med ženskami. Spolnost je sveta in zasebna.

V trenutku, ko bodo te neizmerne količine kontracepcijskih zdravil in sredstev vbrizgane v korenine naše družbe, bodo nedvomno začele izpodjedati in zastrupljati spolno etiko, ki je bila vpletena v naš družbeni DNK preko naše vere.V trenutku, ko bodo te neizmerne količine kontracepcijskih zdravil in sredstev vbrizgane v korenine naše družbe, bodo nedvomno začele izpodjedati in zastrupljati spolno etiko, ki je bila vpletena v naš družbeni DNK preko naše vere, podobno kot erozija, ki je zajela zahodni svet po konferenci v Lambethu leta 1930 (konferenca na kateri je Anglikanska cerkev odobrila uporabo kontracepcije v določenih okoliščinah, op. prev.). Z enim zamahom in enim »čistim« rezom je mogoče verne odrezati od vere, ki jo izpovedujejo.

Tako zdravstveni delavci, ki bi razdeljevali Melindino darovano dediščino, kot ženske, ki bi jih vklenil ta dar, bi bili ločeni od svojih verskih prepričanj. Postavljeni bi bili v kočljivo situacijo, kjer morajo zatajiti svojo vero – v imenu »varne spolnosti«.

Zastrupljeni odnosi, telesa in okolje?

Celo na prvi pogled je mogoče videti, da bi neomejena in enostavna dostopnost kontraceptivov v Afriki gotovo povečala nezvestobo in spolno promiskuiteto, kajti spolnost je v tem večmilijardnem projektu predstavljena kot lahkoten šport za užitek, ki se ga lahko poslužuješ brez posebnih omejitev – ali dojenčkov. Pomislite na eksponentno širjenje HIV-a in drugih spolno prenosljivih bolezni ob tem, ko imajo lahko moški in ženske zaradi neomejenega dostopa do kontraceptivov več različnih spolnih partnerjev, celo istočasno.

Seveda se pri uporabi teh zdravil in sredstev neizogibno pojavljajo tudi napake, iz česar lahko izvirajo zdravstvene komplikacije; ena od njih je nenačrtovan splav. Druga zdravstvena tveganja vključujejo raka, krvne strdke ipd. Medtem ko je v Evropi in ZDA na voljo dobro delujoč zdravstveni sistem, ženska v Afriki s krvnim strdkom zaradi kontracepcije ne more poklicati 112, dobiti rešilca in urgentnega zdravnika. Ne, ona umre.

Ko bo za 4,6 milijard dolarjev kontracepcijskih tabletk, hormonskih vložkov in kondomov uporabljenih, bo zanje potrebno varno odstranjevanje. Mi lahko nekdo prosim pokaže, kako in kam se bo to odstranjevalo? Na naša polja, od koder prihaja vsa hrana? V naše izvire in reke, iz katerih prihaja pitna voda?Kaj pa odlaganje medicinskih odpadkov? Kljub naprednim sistemom odplak v razvitem svetu poslušamo o prizadetosti morskega življa zaradi zdravil v odplakah. V Afriki, lahko ste prepričani, je tako v velikih mestih kot v majhnih podeželskih vaseh kanalizacija velik problem. Ko bo za 4,6 milijard dolarjev kontracepcijskih tabletk, hormonskih vložkov in kondomov uporabljenih, bo zanje potrebno varno odstranjevanje. Mi lahko nekdo prosim pokaže, kako in kam se bo to odstranjevalo? Na naša polja, od koder prihaja vsa hrana? V naše izvire in reke, iz katerih prihaja pitna voda?

Vidim, da nam bo teh 4,6 milijard dolarjev prineslo le bedo. Vidim, kako nam bo kupilo nezvestobo mož. Vidim, kako nam bo kupilo ulice brez nedolžnega čebljanja otrok. Vidim, da nam bo kupilo bolezni in prezgodnje smrti. Vidim, da nam bo kupilo starost brez ljubeče skrbi naših otrok.

Prosim, Melinda, prisluhni srčnemu klicu afriške ženske in usmiljeno preusmeri svoje sredstva v tisto, kar ZARES potrebujemo.

2. del pisma

Vir: Catholic Herald