Petnajstletnica sama na silvestrovanje?

Foto: Shutterstock

Pozdravljeni,

hčerka, stara 15 let, bi na vsak način rada letos silvestrovala s prijatelji. Dobilinaj  bi se pri prijateljici, katere starši bodo na potovanju, in pozneje naj bi peš odšli na skupno praznovanje v mesto. Tja naj bi jo prišla jaz ali mož iskat z avtom, ko bo končano. 

Vem, da ni več otrok, in razumem, da ji ne diši biti z nami doma. Ampak vseeno čutiva z možem velik odpor do tega, da bi pustili gručo mladoletnikov popolnoma samih. Tudi v mestu na trgu vem, da znajo biti stvari precej divje … Da bi se jim na trgu pridružil kdo od naju, noče niti slišati, pa tudi midva si pravzaprav ne želiva kot paznika preživeti silvestrskega večera. Prosim za kakšen vzgojni namig, kako naj oblikujemo silvesterski večer, da bomo vsi zadovoljni. Imava še dva mlajša otroka in smo torej tudi glede tega nekoliko omejeni. 

Iskrena hvala! 

Boste letos namenili del svoje dohodnine ali jo boste pustili v proračunu? Če jo boste darovali, se zelo toplo priporočamo, da podprete naše delo. Oddate jo na TEM obrazcu brez kakršnekoli prijave ali certifikata. Vzame vam zgolj nekaj sekund. HVALA.

V obdobju mladostništva postaja vrstniška skupina mladostniku oz. mladostnici vedno bolj pomembna, saj preko vrstniške skupine raziskuje, kdo je in kako se uveljaviti v svetu. Na drugi strani pa smo starši v najstništvu še vedno zelo pomembni in otroci rabijo našo podporo in razumevanje (česar seveda ne bodo na glas povedali, a jim je zelo pomembno, saj jim nudi občutek bazične varnosti in vrednosti). Ta notranji konflikt med znanim in varnim ter neznanim in vznemirljivim je tako v najstniku kot v staršu in se pogosto pokaže tudi navzven v obliki kreganja, pogajanja ipd.

Izidi takih konfliktov so lahko zelo različni – kot so družine različne. Pogosto pa je bolj kot sam izid (oz. razrešitev konflikta) pomembno, kako smo do tega prišli.

Kako razumeti konflikte z najstnikom

Za uspešen proces je koristno, da si starši »nadenemo« prava očala in ne vidimo teh konfliktov samo kot problemov, ki rušijo harmonijo v družini in pijejo kri staršem. Predvsem je pomembno ovrednotiti, da so vsa ta nestrinjanja zdrav del najstništva, in če jih ne bi bilo, bi nas v resnici moralo skrbeti, kaj se dogaja z otrokom in kam je šla njegova življenjska energija.

Konflikti so del življenja z drugimi, zato je pomembno, da se jih naučimo reševati. Podobno kot imajo boksarji svoje »sparing partnerje«, ki jim predstavljajo ravno pravšnjo oviro in grožnjo, da napredujejo v kondiciji in tehniki boksanja, tako smo tudi starši »sparing partnerji« najstnikom. To pomeni, da omogočamo svojim najstnikom ustrezen odpor, tj. da ob nas razmišljajo, kaj si želijo, kakšne so posledice teh želja, kako in za kakšno ceno bodo prišli do tega, ob nas se učijo pogajanja, vztrajanja, pa tudi poslušanja, spoštovanja, razumevanja različnih perspektiv. Če jih mi ne naučimo »kreganja«, se bodo z veliko več ranami in porušenimi odnosi tega morali naučiti v življenju.

Predvsem je pomembno ovrednotiti, da so vsa ta nestrinjanja zdrav del najstništva, in če jih ne bi bilo, bi nas v resnici moralo skrbeti, kaj se dogaja z otrokom in kam je šla njegova življenjska energija.

Preko konfliktov z vami vaša najstnica preverja, kaj je vam kot staršem pomembno, katere družinske vrednote in pravila so ključne, pri katerih pa se da tudi zamižati na eno oko. Poleg tega tudi sama ugotavlja, kaj je njej pomembno, kaj si želi, v družbi vrstnikov spoznava različne poglede na svet, vrednote, preference, zato je stik z vrstniki zanjo ključen, da se lahko sama postavi v svetu: to sem jaz in v redu sem taka!

Zato je pomembno, da te njene iniciative po »raziskovanju« ne jemljeta kot »izgubo naše punčke, ki je sedaj postala neobvladljiva«, ampak kot zdravo energijo njenega razvoja, ki je prevzela iniciativo v raziskovanju in uveljavljanju sebe. Najlažje se raziskuje z akcijo in seveda vsaka akcija ne obrodi želenih sadov. V teh primerih je še posebej pomembno, da je ne krivita po principu »vidiš, sva ti rekla, kaj naju nisi poslušala«, ampak jo podpreta v smislu »to se ti ni izšlo po pričakovanjih, si se pa nekaj naučila iz tega«.

Kako voditi proces pogovora

Kot že rečeno, je včasih bolj pomembno, kako peljati proces pogovora, kot kakšni so zaključki. Če bo namreč proces pogovora uspešno speljan, bodo zaključki imeli smisel za vse (čeprav ne bodo nujno uresničene želje) in predvsem bo ohranjen odnos. Če pa bo najstnik samo soočen z zaključki (pa čeprav bodo smiselni!), bosta ostali grenkoba in zamera, odnos pa bo načet.

Pomembno je, da vidva v polnosti slišita hčer. To pomeni, da razumeta njene razloge, zakaj si želi na zabavo, da čutita njeno najstniško hrepenenje po vrstnikih in da ji tudi dasta vedeti, da jo slišita. Navadno je ena želja glavna: je to zabava, o kateri bodo govorili še tedne, pa noče manjkati, bo na tej zabavi fant, ki ji je všeč, je to ena redkih priložnosti, da je sama s prijatelji za dlje časa, kaj čisto tretjega? Pomembno je, da iščete rešitve, kako izpolniti hčerkino pristno željo.

Morda se veseli predvsem enega dela zabave (v hiši ali zunaj), pa se lahko takrat pridruži prijateljem. Morda so še kakšne druge priložnosti, da bolje spozna fanta in njegovo družbo, morda so neke priložnosti za druženje po pouku, ki jih do sedaj ni izkoristila zaradi težav s prevozom, kjer ji lahko kot starša pomagata. Skratka, poskusite najti rešitve tudi za njene želje.

Krivično pa bi bilo, če bi zaradi vaše npr. nepredelane slabe izkušnje silvestrovanja, ki vam je pustila strah, morala hči vas pomirjati tako, da bi izpuščala silvestrovanja s prijatelji in bila z vami »na varnem«.

Hkrati je pomembno, da tudi hči sliši vaju: vajine pomisleke, skrbi, dileme, morda tudi (lastne) izkušnje. Tu je dobro, da ste osebni in ne govorite na splošno (npr. najstniki se ga napijejo za novo leto in to ni prav), ampak izpostavite, kaj je vam pomembno, česa je vas strah ipd. (npr. skrbi me, kako se boš uprla alkoholu, če ti ga bodo ponujali).

Navadno je en glavni razlog, zaradi česar vas je strah: je to njena slaba presoja glede alkohola, morda bo na zabavi nekdo, ki mu ne zaupate, lahko je kaj popolnoma tretjega. Pomembno je, da jasno razdelate vaš glavni strah in najdete rešitev zanj.

Morda bi vam pomagalo, da se redno javlja na telefon (sedaj so možni tudi video klici, kar nudi dodatno informacijo o tem, kaj se dogaja). Naredite scenarij, kaj, če se ne bo javila (npr. ker se je spraznila baterija) – koga lahko takrat pokličete, kako boste vedeli, kje je? Morda lahko z njo vadite načine, kako zavrne ponujeno pijačo, kako reševati situacijo, če začuti, da se je opila ipd.

Pišete, da veste, da je lahko dogajanje tudi na trgu zelo divje – to so izkušnje, ki jih lahko podelite s hčerko, če ste jih že predelali. To pomeni, da ste jih že prečutili in razumeli svojo vlogo, vlogo drugih pri tem in kakšne posledice ima izkušnja za vas. Krivično pa bi bilo, če bi zaradi vaše npr. nepredelane slabe izkušnje silvestrovanja, ki vam je pustila strah, morala hči vas pomirjati tako, da bi izpuščala silvestrovanja s prijatelji in bila z vami »na varnem«.

Pričakujete lahko, da se bo hči odzvala na pomisleke in iskala načine, kako vaju pomiriti. Naloga hčerke je torej, da preverja meje v družini (kaj se sme, od česa je odvisno, ali se nekaj sme), vajina naloga pa je, da omogočita varen okvir tega raziskovanja in da postavita mejo. Kaj je še varno, je spet odvisno od vrste dejavnikov, npr. družinskih vrednot, preteklih izkušenj (najstnika in staršev), okoliščin (kdo je zraven, kaj se dogaja) ipd.

Naloga hčerke je torej, da preverja meje v družini (kaj se sme, od česa je odvisno, ali se nekaj sme), vajina naloga pa je, da omogočita varen okvir tega raziskovanja in da postavita mejo.

Če za konkretno ilustracijo vzamem vaš primer silvestrovanja hčerke.

Zelo različno je, ali vi in ona poznate te prijatelje, morda celo njihove starše, ali ne. Je to omejena družba ali pa bo to zabava po principu »gremo pogledat, kaj dogaja, pa še koga pripeljemo«.

Pomembno je tudi, ali je vaša hči že imela izkušnje z zabavami, kjer so bili najstniki sami: npr. za rojstni dan, »after party« na valeti, če jo je že imela. Je že kdaj prespala pri kom, so šli zvečer v kino sami? So bili kakšni zapleti npr. glede točnosti prihoda domov, komunikacije vmes? Kako ste to razreševali? Če ste dali kasneje kakšne omejitve, ali jih je upoštevala ali ne?

Alkohol in droge so na takšnih zabavah, ko so najstniki sami in ga »celi svet žura«, nekaj, s čimer moramo računati. Tudi spolnost se hitro zgodi v takih situacijah. Kakšno so hčerkine izkušnje s tem? Je že bila v stiku z alkoholom ali drogo oz. s spolnostjo? Kako se je takrat odzvala – je poskusila ali je postavila mejo? Kako se obnaša pod pritiskom vrstnikov?

Vse to (in še kaj) je dobro imeti v mislih pri pogovoru s hčerko in o teh stvareh se je smiselno pogovarjati.

Gotovo se hči ne bo strinjala z vsemi vašimi pomisleki in tudi vse njene rešitve vas ne bodo prepričale. Dejstvo je tudi, da ne boste mogli hčere obvarovati vseh možnih tveganj. Oz. če bi jo, bi to predstavljalo največje tveganje za njen razvoj, saj bi jo oropali izkušenj samostojnosti, padcev, iskanja rešitev … brez tega pa si otrok ne bo upal v svet.

Dejstvo je, da ne boste mogli hčere obvarovati vseh možnih tveganj. Oz. če bi jo, bi to predstavljalo največje tveganje za njen razvoj, saj bi jo oropali izkušenj samostojnosti, padcev, iskanja rešitev … brez tega pa si otrok ne bo upal v svet.

Iskanje kompromisov in alternativ

Pomembno je, da ste v teh pogovorih empatični (tj. da razumete in čutite hči v njenih željah) in fleksibilni (tj. da se pripravljeni prilagoditi, iskati alternative). V resnici gre podobno kot pri plesu – oba sodelujeta pri tem, se občasno pohodita, a cilj je, da se ulovita v ritmu. Tudi v teh pogovorih in iskanju rešitev ne bo šlo vse gladko, nihali boste med kontrolo in zaupanjem, med omejitvami in svobodo, a na koncu je pomembno, da ohranite odnos.

Vaš odnos je namreč tisto najbolj dragoceno, ki bo hčeri pomagalo skozi najstništvo, še posebej takrat, ko se ji bo zalomilo. Če bo imela izkušnjo, da ste sogovornik, ki prisluhne in razume tudi v spodrsljajih, potem si bo upala priti do vas s težavo, sicer pa bo prepuščena (ne)sreči okoliščin in ljudi, ki so slučajno takrat okoli nje.

Odgovor je zapisal dr. Miha Rutar, oče, psiholog ter zakonski in družinski terapevt.

Vir: Canva

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. “Dobili naj bi se pri prijateljici,katerih starši so na potovanju”.
    To meni vse pove.

    Ali starši poznajo to prijateljico in njene starše? So zaupanja vredna družina? To morajo starši presoditi in se potem odločati.
    To, da gredo starši na potovanje,najstnika pa pustijo samega doma na silvestrovo hehe.

    Če starši mislijo,da hcerka se ni dovolj odgovorna in zrela – to se mi vsakodnevno kaže pri delu z mladoletniki prestopniki (ker najstniki ponavadi niso),potem naj rečejo NE in obrazložilo svojo odločitev.

    Bistveno je zaupanje med starši in hčerko!

  2. Kaj vse bo še hčerka doživela v življenju,veliko razočaranj in frustracij,tako da če starši prepovejo letos njej silvestrovanje na prostem,je to še najmanjši problem.
    Pa prosim ne mi s tistimi izgovori: vsi gredo na silvestrovo.
    To je tako, kot: vsi imajo telefone,moja hčerka pa se ne,uboga uboga ;))))

  3. Tisti, ki imamo otroke vemo, da se skrb zanje nikoli ne konča. Ne pri 15., ne pri 18. in ne pri 40. letih. Vedno bodo naši otroci.
    Ali bo 15. letnica lahko šla na silvestrovanje, se bodo morali starši kljub vsemu odločiti sami, ne glede na mnenje psihologa oz. terapevta. Vedno obstaja skrb, strah, da bi se lahko zgodilo kaj nepredvidljivega. Ne samo pri 15. letih, prav tako tudi pri dopolnjenih 18. letih. In vedno se lahko kaj zgodi, ampak, če bi na to gledali, sploh ne bi šli iz hiše. Življenje je polno presenečenj, ne samo lepih, pač pa tudi grenkih in nepredvidljivih.
    Spomnila sem se na besede moje znanke, da ko otroci zrastejo, ko postanejo najstniki, ko začnejo hoditi naokoli, da lahko samo še moliš zanje…

    1. Ze, ze strah in molitve, ampak v resnici zaleze le konsekventna vzgoja od prvega dne naprej. Ce se zacne sele pri najstniku, je ze prepozno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

SKLENI NAROČNINO že od 4,90 € / mesec