Foto: Ema KlemenDan po božiču je Tristan po postelji razporejal obleke, ki jih je nameraval zložiti v nahrbtnik. Mami je zagotovil, da si pri enajstih zmore spakirati sam. A ni mogla iz svoje kože. Najprej mu je prinesla obliže. Nekaj minut kasneje je preverila, da ni pozabil grelnih blazinic za v rokavice, in mimogrede iz omare vzela še dva flisa. Malo je postala, se razgledala po neredu, nato pa se lotila zlaganja majic.
“Maaamiiii!” je protestiral Tristian.
“Saj že grem,” je rekla in odnesla pete.
A ni minilo pet minut, ko je spet pomolila glavo v sobo: “Saj boš vzel telefon s sabo, a ne? Da mi po SMS-u javiš, da je vse v redu. In če ne bo, bom takoj …”
“Mami, no!” je je bil Tristan že do grla sit.
Spakirati sam, česar ni delal še nikoli, in to za tridnevno zimovanje s skavti, na katerem ni bil še nikoli, se je izkazalo za zahtevnejšo nalogo kot je pričakoval. A raje bi samega sebe pregriznil na pol, kot da bi to priznal mami!
Minulo soboto, 14. oktobra, so se v Štepanji vasi bralci vseh generacij zbrali, da bi poslušali predstavitev knjige Potem pa Svizci nasankajo … Za uvod je avtorica Lucija Čakš prebrala del 5. poglavja, potem pa je urednik Leon Jagodic usmerjal pogovor o knjigi, njenem nastajanju in ozadju. V zadnjem delu pogovora so na vrsto prišla tudi vprašanja iz občinstva.
Dober spomin in bogata domišljija
Pronicljiva avtorica je s prisotnimi delila svoje opažanje, da ima v primerjavi z drugimi zelo dober spomin na dogodke iz otroštva ter na svoje skavtske dogodivščine, kar ji pride izredno prav pri pisanju o Svizcih in njihovih prigodah.
Liki so večinoma izmišljeni, tu in tam pa je v zgodbi prisotna tudi izjava ali situacija, ki se je zares zgodila. Pravi, da so se v procesu pisanja liki izoblikovali kar sami, kot bi jih prinesel Sveti Duh, in občasno jo med pisanjem presenetijo, ker gredo kar malo po svoje. Taki odlomki kdaj pristanejo v smeteh, včasih pa dobijo mesto v zgodbi, ki jo mora potem peljati drugače, kot je sprva načrtovala.
Živeti in sočustvovati z liki
V primerjavi s pisanjem prvega dela romana, ki je iz nje kar skočil, je bilo ustvarjanje drugega precej bolj naporno in je trajalo dlje časa, še posebej, ker z liki zelo sočustvuje in ji je mučno pisati prizore, ko jim je težko, pravi, da ji jih je težko ‘matrat’, zato gredo napeti in čustveno naporni deli zgodbe počasneje izpod prstov. V teku pisanja ima pripravljene izjave, poudarke, ki jih bo treba za potrebe zgodbe izreči, in vedno najde lik, ki mu bo to lahko položila v usta. Vsak izmed likov ima eno od njenih pomanjkljivosti, najbolj pa se vidi v Marti, Jernejevi mami.
Družinska podpora
Na vprašanje iz občinstva, ali njeni otroci vplivajo na to, kar piše, je izpostavila, da jo celotna družina pri pisanju zelo podpira. Včasih gredo otroci sami z možem na izlet, ona pa ostane doma in ji otroci zabičajo, naj piše. 🙂 Otroci so oboževalci njenega pisanja, naglas jim prebere vsak roman, za naslove pa je s svojimi idejami poskrbela hči Ajda. Zaveda se, da ni samoumevno, da je v kakšnem delu procesa pisanja kdaj v kotu pri računalniku s slušalkami na glavi, medtem ko se otroci igrajo v drugem delu sobe in je pri delu ne motijo in je hvaležna, da jo pri ustvarjanju podpirajo.
Načrti za prihodnost
Lucija je z nami delila namig, da bodo Svizci v 3. knjigi šli na obljube. Vsem, ki še razmišljajo, ali bi radi postali skavti, pa polaga na srce, da je v knjigi ujet samo delček tega, kar se dogaja pri skavtih, in da je za pravo izkušnjo prijateljstva in stika z naravo to treba izkusiti v živo.
Knjigo lahko seveda kupite v naši SPLETNI KNJIGARNI.
Mnenja bralcev
Knjiga je drugač res top! Ful so dobr razviti liki, tista njihova premlevanja v ležečem so sploh super, zgodba ohranja napetost in nima nekih idiličnih predstav o skavtih. – Rok
Moja dva sinova sta jo tudi že oba prebrala na mah in jo povedala za bralno značko. Bila sta res navdušena. Komaj čakata na tretjo knjigo. – Neža
Prvi bralec zadovoljno končal z branjem. Posebej je zadovoljen, da je zgodba tako napisana, da bodo gotovo še nadaljevanja. Samo tisti Polanc na služenju govori bolj po žirovsko. Overall, navdušen! Je bral večino popoldneva. Namesto da bi se učil matematiko za test.
Druga bralka z velikim pričakovanjem sprašuje, kdaj bo tretji del. Mož pa komentira: pisateljica se je dve leti trudila, da je napisala knjigo, vi pa ste jo prebrali v treh urah. – Marjeta
Če bi jaz moji hčerki rekla, da bo morala čakat na Miklavža, halo!!! – Alenka
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Iskrene čestitke avtorici! Za otroke je mnogo težje pisati kot za odrasle!
Tudi v naprej ji želim veliko uspehov!