Klecate pod težo pregledovanja novic na socialnih omrežjih? Za vas imamo rešitev!

Vir: Shutterstock

Same sebe nikoli ne bi označila za veliko uporabnico socialnih omrežij. A dobro leto nazaj sem naletela na TedX video Cala Newporta z naslovom »Odjavi se s socialnih omrežij« (ang. Quit social media), ki je mojo pozornost pritegnil z razlago svoje neuporabe socialnih omrežij.

Samorogi in bradači?

Ideja opustitve Facebooka me je sicer že nekaj časa privlačila, a sem v sebi imela podobne pomisleke, kot jih Newport našteva v svojem govoru: označil se je za redkost, enakovredno pojavu samoroga, ker je pripadnik milenijske generacije, ki nikoli ni imel računa na kateremkoli socialnem omrežju. Svoj nagovor je podkrepil s humornimi vložki, med drugim s sliko bradatega »gozdnega Joža«, češ, da si tako stereotipno predstavljamo nekoga, ki ne uporablja socialnih omrežij. Medtem ko sem se hahljala sliki bradača v gozdu in pojasnjevanju, da ima prijatelje in ve, kaj se dogaja po svetu, čeprav nikoli ni uporabljal nobenega od socialnih omrežij, sem prikimavala ubesedenemu.

Po tem, ko se mi je slišano usedlo na prava mesta, sem začela zmanjševati svojo uporabo Facebooka. Najprej sem hodila na izlet v ta virtualni svet samo še za kakšno uro čez vikend, sedaj sem v fazi, ko sem ga začela uporabljati v službene namene.

Tvoja sreča je pomembna

Newport, ki je v osnovi profesor računalništva, je hkrati tudi avtor več knjig, v katerih piše o temeljnih idejah, ki so zanimive za vse, ki si želimo zadovoljstva v svojem življenju in pri delu.

Ko je v eni izmed njegovih knjig spraševal ljudi, kako priti do dela, ki bi ga opravljali z ljubeznijo, je sprva dobival tipičen odgovor: »sledi temu, kar je tvoja strast.« A po zbranih podatkih je prišel do sklepa, da ni dovolj dokazov za to, da nas bo tisto, kar nas izpolnjuje kot hobi, osrečevalo tudi, ko bomo to delali vsakodnevno po 8 in včasih več ur.

Prepogosto se zgodi obratno, da ljudje, ki svoj hobi spremenijo v poklic, postanejo nesrečni. Zato predlaga, da namesto, da iščemo službo, ki ustreza našim vrednotam in predstavam, zavestno treniramo spretnosti, ki so zanjo potrebne, s tem pa sami sebi tlakujemo pot za napredek. Meni, da lahko z usmerjenim izpopolnjevanjem veščin postanemo tako dobri, da si bomo sčasoma lahko začeli sami oblikovati delovne pogoje.

Ob konstantni prezaposlenosti nam manjka »poglobljenega dela«

Še ena nagovarjajoča ideja v svetu neprestanih motenj je Newportov koncept »poglobljenega dela«.  Definira ga kot miselno aktivnost, ki jo izvajamo brez motenj pozornosti. Poudarja, da poglobljeno delo ni edino, ki je koristno in cenjeno, je pa tisto, ki podjetjem omogoča velike korake napredka, medtem ko je lahkotno delo tisto, ki pomaga plačevati sprotne stroške. Opozarja, da smo pozabili na razliko med tema dvema vrstama dela in da je postalo manj jasno, kaj vse je pravzaprav naše delo, ker večino dneva lahko preživimo v odgovarjanju na telefonske klice, e-maile, sporočila, poglobljenemu delu pa ne namenimo niti pol ure.

A ravno za to poglobljeno delo bi se morali zavzeti, če želimo organizacijo, ki ji pripadamo, spraviti naprej do tja, kamor do sedaj nismo zmogli priteči kljub vedno več vloženim uram in iskanju načinov do čim večje učinkovitosti pri opravljanju delovnih nalog. Kot eno od možnih poti k temu predlaga, da si za poglobljeno delo rezerviramo čas in ga obravnavamo kot vsak drug sestanek, ki zahteva našo prisotnost (in prisebnost), v tem času izklopimo vse, kar nas lahko zmoti pri delu in da si drznemo spreminjati navade tudi znotraj podjetja.

Nič manj »odtrgana« od sveta

Odkar skušam nasvete in ideje Cala Newporta prenašati v prakso, imam še vedno prijatelje, vem kaj se dogaja po svetu in se mi zdi, da imam na splošno kar v redu življenje, ki ga ne primerjam kar naprej z »izpopolnjenimi« fotkami drugih :). Čutim več notranje umirjenosti, zvečer pa mi glava ne brni od preveč informacij. Tudi spat hodim ob dokaj normalni uri, kar za čas, ko sem visela na Facebooku, ne bi mogla reči. Sicer še hrepenim po samostanski tišini na delovnem mestu, ki bi mi omogočala več možnosti za poglobljeno delo, a pravijo, da se v življenju vsega pač ne da imeti …

Če ste tudi sami na tem, da pod vso težo informacij, ki jih dobimo vase s pregledovanjem novic na socialnih omrežjih, že klecate, toplo priporočam ogled (in prenos v prakso) kakšnega od Calovih videov, ali pa prebiranje knjige z naslovom Digitalni minimalizem, ki kmalu izide pri Založbi Iskreni.

Prispevek je oglasna vsebina.