Veste, kaj počne vaš otrok na spletu? Mladi so lahko tako žrtve kot storilci kaznivih dejanj

Foto: Freepik

Kljub vsemu trudu, ki ga številne organizacije vlagajo v ozaveščanje o pomenu varne uporabe interneta, število spletnih zlorab neizprosno narašča. Vse pogosteje so žrtve zlorab na internetu otroci, ki pa so prav tako lahko tudi storilci kaznivih dejanj in ni nujno, da se tega sploh zavedajo.

Številke, ki staršem morajo vzbujati skrb

Policija je v letu 2021 obravnavala 25 več kaznivih dejanj povezanih z izdelavo in posredovanjem pornografskega gradiva, kot v letu 2020, ob tem pa je bila med 175 osumljenci za navedena kazniva dejanja skoraj tretjina mladoletnih oseb. Samo v letošnjem letu pa so, po poročanju Radia Slovenija, na Policiji do letošnjega avgusta obravnavali že 102 omenjeni kaznivi dejanji in ponovno je bilo skoraj 30% osumljencev mladoletnih.

Ob tem je zelo slikovit podatek, da policija največ prijav zlorab prejme s strani tujih ponudnikov kot so Tiktok, Snapchat in Facebook, včasih pa tudi neposredno od oškodovancev in njihovih staršev.

Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje ali starši vedo, katera družabna omrežja uporablja njihov otrok in še pomembneje ali vedo, kaj njihov otrok na teh omrežjih objavlja in pošilja naokoli?

Starši so ključni pri preventivnem delovanju

Strokovnjaki, ki so sodelovali na 12. posvetu E-zlorabe otrok, ki se je sredi septembra odvil na Fakulteti za družbene vede, so enotni, da je ob teh zares zaskrbljujočih številkah, ključna preventiva. Kot je v svoji izjavi za Radio Slovenija dejal Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije, je pri tem ključna vloga staršev, ki: » … se morajo najprej sami naučiti varne uporabe interneta, se zavedati pasti, ki jih s sabo prinaša internet, potem pa to svoje znanje prenesti naprej svojim otrokom.«

Spolnih zlorab se otroci pogosto ne zavedajo, v izmenjevanju intimnih fotografij ne vidijo težav, zaradi svoje naivnosti pa so pogosto tudi idealna žrtev za tiste, ki na takšne fotografije prežijo v različnih spletnih okoljih, klepetalnicah …

Zelo pomembno je, da otrok pametne naprave (mobilni telefoni, tablice ipd.), ne prejme prehitro. Starši so tisti, ki otrokom običajno podarijo prvo »pametno napravo,« s tem pa dostop do svetovnega spleta in tudi, na žalost, do možnosti zlorab.

Starši morajo ohraniti nadzor nad otrokovimi aktivnostmi na spletu

Spolnih zlorab se otroci pogosto ne zavedajo, v izmenjevanju intimnih fotografij ne vidijo težav, zaradi svoje naivnosti pa so pogosto tudi idealna žrtev za tiste, ki na takšne fotografije prežijo v različnih spletnih okoljih, klepetalnicah itd. Kot dodaja Tekavec: »Gre pri oblikah spolne zlorabe med mladoletniki za izmenjavo gradiv, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok. Velikokrat pride do primera, ko si par izmenjuje intimne fotografije, eden od njiju pa jih razpošilja naokoli. Poznamo tudi obliko, ki se imenuje »online grooming«, ko mladoletnik prek interneta išče žrtve in od njih skuša dobiti intimne fotografije.«

V kolikor otrok samostojno uporablja pametno napravo, pa je ključno, da starši ohranijo nadzor nad njegovimi dejavnostmi na spletu. To lahko naredijo bodisi z namestitvijo ustrezne zaščite na pametno napravo ali pa da otrok brska po internetu pod nadzorom staršev, kar pa je pogosto neizvedljivo.

Tudi odrasli so vedno pogosteje žrtve spletnih prevar

Tudi odrasli nismo imuni na pasti svetovnega spleta. Nedolgo nazaj je na spletu odmevala novica, da ajdovski policisti obravnavajo primer goljufije, v kateri je neznanec, ki se je pretvarjal, da dela za podjetje Microsoft, vzpostavil stik z občanko in jo preslepil, da mu je omogočila dostop do računalnika in mu ob tem posredovala zahtevana gesla, nato pa je iz bančnega računa občanke opravil plačila v višini okoli 30.000 evrov.

Nikoli ne odgovarjajte na takšna elektronska sporočila in klice, ne delite svojih podatkov in gesel in nikoli ne nakazujte denarja nikomur, ki vas pozove k plačilu v izogib neželenim posledicam.

Takšne prevare niso redkost. Ljubezenske prevare, investicijske naložbe, izsiljevalska elektronska sporočila, neobičajni klici iz tujine ipd. so povsod okoli nas in nikakor niso nekaj, kar bi se zgodilo nekomu daleč proč od nas. Slej kot prej lahko doletijo tudi vas, zato si velja zapomniti, da nikoli ne odgovarjate na takšna elektronska sporočila in klice, ne delite svojih podatkov in gesel in nikoli ne nakazujte denarja nikomur, ki vas pozove k plačilu v izogib neželenim posledicam.

Prepogosto je ljudem nerodno priznati, da so postali žrtev takšnih ravnanj, toda ob tem je pomembno, da vsakršno prevaro ali poskus le te kot tudi morebitno spletno zlorabo takoj prijavite na interventno številko policije 113 ali na anonimno številko 080-12-00 oziroma se za pomoč obrnete na katero izmed organizacij, ki se ukvarja s pomočjo žrtvam takšnih ravnanj (Spletno oko, SI-CERT, SAFE.SI, Logout, itd.)

Pred časom smo na portalu Iskreni.net posneli sklop video vsebin o preprečevanju spletnega nasilja, o odvisnostih, ki se rodijo pred ekrani ter tudi o digitalni preobremenjenosti. Vabljeni k ogledu teh video vsebin, spodaj pa  si lahko ogledate tudi kratek video o tem, kaj se lahko zgodi, če za najem kredita izberete na videz najlažjo in najhitrejšo pot.

Vir: www.varninainternetu.si