Kraljeva darila, ki smo jih prejeli tudi mi

Vir: Shutterstock

Ko smo se rodili, večine nas niso obiskali kralji, a tako, kot je darila prejelo malo Božje Dete, smo jih ob rojstvu prejeli tudi mi.

Dragoceno zlato, opojno kadilo in dišeča mira

Zlato je bleščeča, trdna in dragocena kovina. Predstavlja materialno bogastvo, nekaj, kar je »rezerva« za slabše čase in okrasje v najboljših časih. Je sveta družina s pomočjo darovanega zlata preživela slabe čase v Egiptu?

Bistvo kadila je skrito v ostro dišečem dimu. Dobci zdrobljene smole nimajo skoraj nobenega vonja in le ogenj jih spremeni v dišečo dimno zaveso. Nekaj, česar ne moremo prijeti, a vidimo in duhamo. V grlu in pljučih ostro zapeče, če smo preblizu, in deluje prijetno in svečano, če smo dovolj oddaljeni. V dvigovanju dišečega dima si lahko zamišljamo dviganje k Bogu.

Tudi mira je neke vrste smola. Bogata je z eteričnimi olji in, ko se jo obdela, je uporabna kot zdravilo ali parfum. Je nekaj najbolj dragoceno dišečega, zato so jo dodajali oljem, s katerimi so mazilili tudi umrle. Obstaja v trdni obliki ali tekoča, a njen glavni atribut je vonj.

Zlato ob mojem rojstvu …

Zlata ob rojstvu nisem prejela v obliki zlatih palic ali dragocenega nakita, pač pa kot družino, ki je posedovala dovolj materialnih sredstev, da je z njimi lahko poskrbela za mojo rast in razvoj. Prejela sem starše, ki so mi znali predočiti vrednost dela. Opremili so me z nekaterimi veščinami in mi pomagali najti ljudi in okoliščine, ki so mi dale še drugačna znanja. To je bila moja glavna materialna podlaga, moje zlato.

Moje kadilo …

… je moj odnos do Boga. Oče in mama sta me jemala s seboj k vsakodnevni molitvi in k obhajanju zakramentov. Razlagala sta mi kaj, kdaj in zakaj praznujemo. Videla sem ju moliti, čutila sem njuno vero in zaupanje, rasla sem v zaznavanju njunega zaupanja v Božjo pomoč. Najprej je bil moj odnos do Boga kot kup trdih okornih delcev, a z močjo ognja ljubezni se je kadilo v daritvi začelo dvigovati k Bogu.

Mira ljubezni

Moja mira je čista Ljubezen, ki sem jo prejela. Ljubezen, ki me je poklicala v življenje, Ljubezen, ki me je pri življenju ohranjala, Ljubezen, ki me polni in blagoslavlja.

Kaj imam podariti?

Na svoji poti, kot vsi, srečujem mnoge ljudi. Med njimi so bežni sopotniki posameznih dni, z drugimi preživljam mesece, leta, nekateri pa so prišli v moje življenje in tam ostajajo za vedno. Nihče od njih ni nepomemben. Vsakemu lahko dam kaj od mojega bogastva. Vsaj kakšno darilce.

Darila, ki jih delno ustvarjava skupaj

Ustvarjanje najinega zlata, s katerim skušava postiljati otrokom ali razveseljevati druge, je včasih naporno, včasih naju preveč posrka, včasih pa je – če se v zmernosti zavedava, kaj in za koga to počneva – eno samo čisto veselje.

Najino kadilo je tisto, ki naju bo ohranilo v spominu. Koliko se iz najinih src dviga dišeč dim naravnost v Božje višave? Ga morebiti dušiva ali pa se pritlehno plazi naokoli in sili druge na kašelj?

In tisto, ki je samo moje

In mira? O njej zmorem govoriti samo kot o nečem čisto mojem in kar lahko le osebno delim drugim. Želim si, da bi bila »mira« tisto, kar bi ljudi napolnilo, ko bodo pomislili name. Odblesk ljubezni, ki sem jo nosila in delila. Nekaj, kar se ne da opisati z besedami, ampak se lahko le začuti. Kot dih nežnega, nadvse prijetnega vonja, zaradi katerega se ustaviš in še enkrat globoko zajameš zrak.

O, da bi se svetila in dišala in počasi, v daritvi, izgorevala k Bogu!


Preberi še:


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.