Foto: ShutterstockLetos sem zasledila kar nekaj medijskih prispevkov na to temo. A noben od njih ni podal odgovora, ki bi staršem nudil jasnejši vpogled v to, kako bi moral dojemati samega sebe in okolico ob stopu v šolo.
Nasprotno kanadski razvojni psiholog dr. Gordon Neufeld na vprašanje: ‘Kdaj so otroci pripravljeni na vstop v šolo?’ odgovarja zelo jasno, predvsem pa konkretno. Za boljše razumevanje njegovih odgovorov naj dodam, da dr. Neufeld izhaja iz teorije navezanosti kot naravne potrebe tako otroka kot tudi staršev.
Čim prej tem bolje?
Dr. Neufeld pravi, da prevladuje ideja, da čim prej kot začnemo z učenjem, tem bolje; čim več se učimo, tem bolje. Tudi pri nas je zaznati ta trend. Vendar po njegovem mnenju temu ni tako. Razvoj vsebuje starosti in stopnje; določeni procesi zorenja se morajo odviti.
Bela knjiga, dokument, ki ureja in določa vzgojno-izobraževalno področje pri nas, sicer piše o tem, da je otrok že zelo zgodaj pripravljen na učenje, vendar nobena raziskava, na kateri temelji ta trditev, ni upoštevala t. i. teorije navezanosti.
Zrelost pomeni vse
V uvodu kratkega intervjuja dr. Neufeld pravi, da je omenjeno vprašanje vprašanje razvojne pripravljenosti. Z razvojne perspektive pomeni zrelost vse, vendar se je, po njegovih besedah, sploh ne upošteva.
Obstaja veliko raziskav, ki poudarjajo, da je pri odločanju o tem, kdaj je otrok pripravljen na učenje in zdravo funkcioniranje znotraj skupin vrstnikov, zelo pomembno upoštevati tudi že omenjeno otrokovo potrebo po varni navezanosti.
Trije znaki, po katerih vemo, da je otrok pripravljen na vstop v šolo
1. Varna čustvena navezanost otroka na starše, ki omogoča, da se povezava med njimi obdrži, tudi ko so ločeni.
V praksi bi to pomenilo ločitev brez joka, kadar je otrok zaupan v varstvo nekoga drugega. Pred tretjim letom starosti je to od otroka nesmiselno pričakovati.
2. Otrok je sposoben ostati zvest samemu sebi v interakciji z vrstniki.
Kadar otrok pride iz šole in vam pove, da je njegova najljubša barva tista, ki je všeč tudi njegovemu sošolcu, da si želi nositi takšne obleke, ki jih nosijo sošolci, in da je sedaj njegov najljubši prigrizek tisti, ki ga je večina vrstnikov, potem veste, da še ni razvil dovolj lastne individualnosti, da bi bil sposoben obvladovati odnose, ki jih ponuja interakcija v šolah in večjih skupinah. S tem imamo pogosto težave tudi odrasli.
3. Otrok mora biti sposoben učiti se od nekoga, na katerega ni navezan.
Dr. Neufeld pravi, da se otroci najlažje učijo od tistih, na katere so varno navezani, in to vse dotlej, dokler ta varna navezanost ne ‘obrodi sadov’. Torej: dokler otrok ne razvije radovednosti do bolj umskega znanja, razočaranosti ob storjeni napaki, ki mu omogoča, da se iz le-te kaj nauči, in sposobnosti toleriranja mešanih, konfliktnih občutkov, s katerim preseže potrebo po ugodju, in se je pripravljen učiti tudi snovi, ki ga ne zanima.
Znaki pripravljenosti na vstop v šole se začno razvijati okoli 5. do 7. leta
Vse zgoraj omenjene kvalitete se začnejo razvijati šele približno od 5. do 7. leta starosti in morajo biti prisotne, če želimo, da ima otrok kaj koristi od šole.
Na podlagi napisanega lahko mirno zaključim, da slovenski otroci, pa tudi njihovi evropski vrstniki, prehitro vstopajo v šolo. Zato sploh ni čudno, da se vedno več slovenskih staršev odloča za preložitev šolanja za eno leto, kar je za nekatere zaskrbljujoč trend. Res? Kaj pa če samo starši postajajo bolj osveščeni?
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
