Foto: CanvaVčasih je bilo dovolj, da je sin zalučal torbo v kot in zabrundal »pusti me«, pa se je že začelo. Jaz – utrujena in napeta , ker sem prišla ravno iz službe – sem to vzela osebno.
Sledila so vprašanja, kdaj tudi očitki in dvig glasu … in nato se je seveda oglasil še mož: »Zakaj ga vedno napadaš? Pusti ga že pri miru.«
Namesto da bi si bila v oporo, sva stala vsak na svojem bregu. Ker je bil ravno čas karantene, sem vedela, da tako ne bo šlo več naprej.
Kaj se je potem spremenilo?
Jaz.
Prebrala sem knjigo Vihar v glavi in se pogovorila z nekaj prijateljicami. Knjiga mi je pomagala razumeti, da je najstnikovo vedenje pogosto odraz notranjega viharja – eksplozij čustev, ki jih še ne zna ubesediti ali regulirati. Da je v resnici ranljiv, kljub vsemu uporu in navidezni brezbrižnosti.
Začela sem opazovati sebe, svoje reakcije in sinove reakcije. Namesto da bi reagirala takoj, sem se začela ustavljati. Ko sem razumela, da sinovo zavračanje ni napad name, ampak klic po miru zase, sem lahko začela drugače.
In rekla kaj v smislu »Vidim, da ti je nekaj res težko. Se pogovoriva kasneje?«
Zakaj tak pristop vpliva tudi na zakonski/partnerski odnos?
Ko se nisem več razburila, se ni več vmešal niti mož. Namesto besednega boja me je kdaj samo pogledal in sem vedela, da spet reagiram po starem. Enako tudi sprejme moj pogled, ko on pride razdražen iz služba in nič ni na pravem mestu. Moj pogled sporoča: “Rabiš 15 minut, ne stresaj službene jeze na nas.”
Postajava ekipa.
Še vedno imamo občasno izzive, a imamo tudi več miru.
In vem: ko sem jaz mirna, se lažje umiri tudi mladostnik. In ko se umiri mladostnik, ni več eksplozije po hiši.
Sprememba se začne pri mami – in presenetljivo hitro se prenese tudi na druge
Če si tudi ti v podobni zgodbi in te odnosi z mladostnikom utrujajo, ali te skrbi, da izgubljaš stik z otrokom ali s partnerjem – te toplo vabim, da se mi pridružiš na delavnici za mame najstnikov Kje pa tebe puberteta žuli.
Skupaj bomo pogledale, kaj lahko naredimo drugače – z manj krivde in več notranje moči.
Bistvo knjige Vihar v glavi pa boš dobila kar ob konkretnih primerih iz vsakdanjega življenja.
Po delavnici boš lahko nekatere ideje takoj spravila v vsakdanjo prakso.
🌱 Več informacij in prijave klikni sem ⇒ POVEZAVA
Dobrodošla – dobila boš nove uvide, praktična orodja in podporo, ki zdrži tudi vihar.
🌿 Še nekaj odmevov iz zadnjih delavnic:
»Dobila sem potrditev, da razmišljam v pravo smer.«
Opažam, da mi je še težko zaznati, kaj se mladostnici v resnici dogaja, posebno kadar svoja občutja izraža burno in z jezo.
V prihodnje bom zavestno ustvarjala priložnosti, da pove, kaj doživlja v naši razširjeni družini, in tudi, kaj bi si želela. Tako se bo počutila bolj slišana in sprejeta.
Na delavnici sem dobila nekaj idej, kako jo povabiti k sodelovanju.
– Karmen
»Ko se umirim, lahko res delam čudeže.«
Že osem let sem sama z dvema mladostnikoma. Z leti sem postala predvsem poveljnica: »Kaj si naredil? Zakaj si naredil?«
Na delavnici sem spoznala, da če sama ne naredim koraka, bo najin odnos vsak dan slabši.
Odhajam hvaležna – dobila sem konkretne stavke, nova orodja in predvsem upanje, da se stvari lahko premikajo na bolje.
Zelo mi pomaga, da si večkrat zapišem, kaj mi je uspelo – in ko sem na tleh, se spomnim teh korakov in grem naprej.
– Anonimna udeleženka
»Zelo sem hvaležna, da sem danes prišla.«
Ozavestila sem, da sem na pravi poti. Hkrati pa spoznala, da je moj izziv, kako v različnih situacijah umiriti sebe.
Dotaknilo se me je, ko je voditeljica rekla, da ni nujno, da najstnik vse naredi takoj in po moje.
Do rešitev je več poti – včasih tudi po ovinkih, ne naravnost čez mizo.
– Katja
»Vesela sem dragocenih podelitev mam.«
Uvidela sem, da nisem sama. Zelo me je nagovorilo, da dam hčerki prostor za svoje mnenje.
Spomnila sem se, kako je zacvetela, ko sem jo vprašala: »Kako bi pa ti naredila?«
V vsakdanjem hitenju na to pozabim – pridem domov in začnem delat.
A včasih me hčerka spomni: »Mami, dober dan. Kako si pa ti?«
Vidim, da je učenje v obe smeri – tudi jaz se lahko od nje učim.
– Maja
»Spomnila sem se svoje mladosti.«
Na delavnici sem dojela, da se kot najstnica nisem počutila dovolj varno, da bi izražala svoje mnenje. Zato sem se pogosto umaknila.
Danes se mi zdi, da se v odnosu z 18-letnico še vedno prevečkrat umaknem.
Odslej bom bolj prisotna, dala bom več pobud za kramljanje in skupne opravke, da bova imeli čas tudi za bolj ženske teme.
Čutim, da ji lahko še veliko dam, preden si ustvari svoje gnezdo.
– Natalija
»Našla sem se v filmčku.«
Zavedela sem se, da ni treba, da je vse tako storilnostno naravnano. Če mladostniki kdaj kaj ne naredijo, ni konec sveta. Lahko naredijo kasneje – v svojem ritmu.
Razumela sem, da tudi moje »velikane« lahko še vedno objamem. A pred vrstniki je dovolj tudi en »give me five«.
Moji fantje odraščajo. Doma so drugačni kot med vrstniki – tam pokažejo tudi svoje druge plati.
– Sonja
Poglej tudi odlične oddaje s terapevtko Nado Zupančič:
Nada Zupančič: Postanite mama, ki spodbuja in motivira, ne pa kritizira
Nada Zupančič: Ravno tisto, kar si v odnosu najbolj želim, mi drugi najtežje da
Nada Zupančič: “Tudi mož in otroci si zaslužijo svežo mamo”
Nada Zupančič: “Vstopimo v najstnikov svet, tudi če smo štorasti in nimamo besed”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
