Mag. Janja Grilc: Naš živčni sistem je dar. Pomaga nam preživeti travmo in ozdraveti. (video)

“Travma je nevidna sila, ki oblikuje naša življenja. Oblikuje način, kako živimo, kako ljubimo in kako razumemo svet. Je korenina naših najglobljih ran”, pove svetovno znani strokovnjak za travme Gabot Maté. Pa vendar, bi v vsakdanjem življenju – svojem ali drugem – prepoznali travmo?

Kaj so travmatične izkušnje?

V oddaji nam zakonska in družinska terapevtka mag. Janja Grilc pojasni, da pod travmatične izkušnje ne spadaja samo hujši dogodki, kot so prometne nesreče, poplave, napadi in podobni dogodki, kjer je ogrožena naša telesna integriteta ali celo življenje (travme z velikim “T”), ampak tudi bolj prikriti in subtilni dogodki, ki so pogosto spregledani (posmeh, izdaja … ). Po besedah strokovnjakinje tudi ti subtilni dogodki lahko močno in globoko odmevajo v našem življenju.

Da bi travmo lažje razumeli, nam gostja v oddaji pojasni dva poglavitna kriterija za travmo, izpostavi pa še štiri elemente, ki razložijo travmo: 1.) sam dogodek; 2.) kontekst v katerem se je travma zgodila; 3.) dogajanje v našem živčnem sistemu in 4.) postravmatska rast, preobrazba.

Prav tako predstavi tri osnovne človekove potrebe, ki močno dodajo k travmi, če te niso zadovoljene. Kot simptom travme, kjer določena osnovna potreba pri človeku ni bila potešena, Grilčeva omeni tudi prekomerno delo. Ko se človek niti po službi ne more “usesti in zadihati”, ampak se mu zdi, da mora samo delati in vse imeti pod kontrolo.

Boj, beg ali zamrznitev

Enkrat, ko je sprocesirana zgodba o travmi, je lahko to samo še spomin.

V nadaljevanju nam pojasni, kako travma spremeni ravnovesje našega avtonomnega živčnega sistema ter zakaj je razumevanje tega nujno potrebno za zdravljenje le-te. Ob tem se osredotoči predvsem na Stevena Porgersa in na njegovo polivagalno teorijo. Ta je poleg dveh načinov delovanja oziroma odziva telesa, ko je v nevarnosti (boj ali beg), ugotovil še tretjega: zamrznitev. Gre za stanje ‘freeze’ oziroma imobilizacije telesa s strahom, ko telo dobesedno ugasne za nekaj časa, dokler nevarnost ne mine. Za stanje imobilizacije poskrbi določen živec (živec vagus), ki prihaja direktno iz možganov. “To je občutek nemoči, otopelosti, brezupa … Faza, ko se čutiš, da ne zmoreš več”, pojasni sogovornica.

V oddaji predstavi veliko primerov in zgodb, izpostavi pa tudi stanje, ko nekateri ljudje ostanejo v kroničnem stanju stresa ali ostanejo travmatizirani za dolgo časa in to postane njihovo “novo normalno”. Pojasni tudi dogajanje pri samopoškodovanju, ki je med dekleti zelo razširjeno. V kakšnem stanju so in zakaj to tako iščejo?

V veliki meri pa se mag. Grilčeva osredotoči, kako priti ven iz travme:

  • Kako ponovno priti do občutka varnosti?
  • S katerimi metodami si lahko pomagamo?
  • Kakšen stil življenja moramo zasledovati?

In kaj je še bistveno za človeka, ki je doživel travmo? “Da ima zgodbo o lastni travmi”, odgovori gostja. “Imeli nekoga, ki te bo poslušal, nekoga, s katerim boš lahko delili svojo travmatično izkušnjo. Vendar četudi je travma zgodba pomembna, se nam ni potrebno ves čas v to zgodbo vračati. Enkrat, ko je sprocesirana ta zgodba, je lahko samo še spomin.”

Vabljeni k ogledu kratkega napovednika in k sklenitvi naročnine, s katero si lahko ogledate celotno oddajo!

Oglejte si tudi preostali dve oddaji z mag. Janjo Grilc: Bi prepoznali spolnega predatorja? in “Ko prekinemo tišino, zloraba nima več moči”.

Postanite naročnik portala Iskreni. S sklenitvijo naročnine dostopate do izobraževalnih video vsebin s področja vzgoje, partnerskih in medgeneracijskih odnosov ter drugih ekskluzivnih vsebin. Podprite naše delo in omogočite ustvarjanje še več kvalitetnih oddaj z odličnimi gosti.