Foto: CanvaPovečano število hospitalizacij na otroških in mladostniških psihiatričnih oddelkih, popoln kolaps sistema na otroških psihiatrijah, porajajo vprašanje, kaj lahko starši, učitelji in celotna družba naredimo, da bi otroci čim manj čutili bremene te epidemije oziroma da bi se znali skupaj z njimi spopasti s stiskami, v katere jih je še bolj potisnila kriza, povezana s covidom-19.
Kako prepoznati otrokovo stisko?
Starši morajo biti pozorni, kadar se otroci pričnejo odmikati, veliko časa preživljati v sobi, kadar ni prave komunikacije s starši, če opazijo spremembe v otrokovem razpoloženju ali v prehrambnih navadah. Prav tako so opozorilni znaki, da otrok doživlja stisko tudi kadar prične preveč časa preživljati za računalnikom in ne kaže več zanimanja za stvari, ki jih je pred tem z veseljem počel.
Pri tem imajo pomembno vlogo tudi učitelji oziroma vzgojitelji. Le ti vidijo otroka v drugačnem okolju, kot je doma, in so lahko staršem v veliko pomoč, saj opazijo spremembe pri otroku, ki jih starši doma ne morejo opaziti. Ob tem se v šolah marsikdaj dogaja tudi medvrstniško nasilje, ki otrokom povzroča ogromen stres in ima dolgotrajne posledice v življenju otroka, ki nasilje doživlja.
Vsaj 10 minut na dan za aktivnosti z otrokom
Izjemno pomembno je zavedanje, da je počutje otrok zelo odvisno od počutja staršev. Če starši znajo ohraniti mirnost tudi v kriznih situacijah, obenem pa otrokom nuditi razlago za situacijo, ki je primerna otrokovim letom, imajo otroci bistveno manj težav s sprejemanjem »drugačnih« razmer.
Dr. Marija Anderluh, vodja Službe za otroško psihiatrijo v UKC Ljubljana je v pogovoru v našem podkastu izpostavila tudi, da je zelo pomembno, da otroci razumejo pomen in namen ukrepov, ki jih morajo spoštovati za premagovanje epidemije. Zelo pomembno je ohraniti dnevni stik z otrokom, torej da starši najdejo vsaj 10 minut v dnevu in skupaj z otrokom izvajajo aktivnosti, ki so otroku všeč.
Preusmerjanje pozornosti in uvajanje vsakodnevne rutine
Najbolj pomembno pa je preusmeriti otrokovo pozornost na vsakodnevne aktivnosti, ki bodo otroka razbremenile. Glavni cilj staršev mora biti, da ostanejo mirni, saj lahko situacije, kot je epidemija izzovejo tesnobo v vseh nas. Otroci bodo vsrkali stres in skrbi glede vsega, kar bodo slišali od svojih staršev, vrstnikov, poročil itd. In ravno v teh trenutkih najbolj potrebujejo svoje starše, da jim pomagajo prefiltrirati informacije, jih potolažiti, da so na varnem in da je za njih poskrbljeno.
Zelo pomembna je tudi dnevna rutina in organizacija aktivnosti tekom dneva, saj je to lahko ključnega pomena pri vzdrževanju občutka varnosti in obvladovanju stresa.
Čeprav je to včasih izredno težko, pa morajo starši stremeti k temu, da spodbujajo pozitiven in optimističen pogled na prihodnost.
Veliko lahko storijo starši sami, toda včasih trčijo ob zid, ko otrokom vseeno ne zmorejo nuditi prave pomoči, ki jo v svoji stiski potrebujejo. V kolikor pri otroku opažate znake doživljanja stiske, ne odlašajte, pomoč lahko poiščete tudi pri naši terapevtih. Če potrebujete strokovno pomoč, lahko pišete tudi na [email protected].
Preberi več:
Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad: www.eu-skladi.si.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Starši in otroci, ki so že od rojstva (od spočetja) povezani, torej kjer je zgrajeno medsebojno zaupanje, toplina, ljubezen, iskreni odnosi, kjer ni strahu govoriti o stiskah, bodo veliko lažje prebrodili stiske, ne gre se samo za epidemijo. Starši bodo tudi pokazali odgovornost in sami iskali pomoč, ko bodo videli, da sami ne zmorejo, saj vedo da so edino oni odgovorni za otrokovo dobrobit. In torej obratno, kjer ni povezanosti, toplih in iskrenih medsebojnih odnosov, ne moremo pričakovati, da se bodo otroci in mladi zaupali staršem. Kjer so otroci/mladi v velikih stiskah, vemo, da nimajo v družini nikogar, ki bi mu zaupali. Zato je treba starše opolnomociti, kako sploh pristopiti sočutno do otrokovih stisk in težav in prepoznati znake stiske.