Bomo po novem jedli žuželke?

Foto: Shutterstock

Medtem ko se prehranski strokovnjaki prerekajo, katera prehranska piramida je prava, kdo ima zares, zares prav in dobivamo od zdravnikov in pediatrov raznolika priporočila, skušamo starši, vsak po svojih prepričanjih, tradiciji in znanju, zdravo prehraniti svoje družine. Veliko se nas trudi z vsaj delno samooskrbo, med dokupljenim pa si želimo čim več ekoloških pridelkov. Trudijo se tudi organizatorji prehrane po šolah in vrtcih, zaporih in drugih menzah. Da je vsaj kakšen obrok na teden čisto ekološki! Za to zadolženi skušajo ustreči priseljencem s halal proizvodi, restavracije ponujajo veganske in vegetarijanske obroke in vedno več je v trgovinah polic z živili za ljudi s to ali ono dieto ali prehranskimi željami. Na videz je izbira ogromna. Vsak se ima pravico in možnost hraniti tako, kot želi. Pa je res tako? In še pomembneje – bo res tako tudi v prihodnje?

Uvajanje novih živil na evropski trg

V Uradnem listu Evropske unije, ki je izšel začetek leta, je namreč odobreno dodajanje novih živil na evropski trg. Gre za delno razmaščen prah, izdelan iz hišnih murnov in ličink malega mokarja (na odobritev pa čakajo še ščurki in kobilice selke), v obliki prahu, paste in celih posušenih in zmrznjenih ličink. Cele mokarje se lahko uživa kot predjed, na voljo pa so celo v različnih okusih kot hrustljav prigrizek (recimo namesto arašidov ali kokic). Iz moke rumenih mokarjev (imenujejo jo kar rumena moka) je možno izdelati številne prehranske izdelke, tudi sladice. Glavne sestavine sušenih mokarjev so beljakovine, maščobe in prehranske vlaknine (hitin).

Cele mokarje se lahko uživa kot predjed, na voljo pa so celo v različnih okusih kot hrustljav prigrizek (recimo namesto arašidov ali kokic).

Kakšne naj bi bile prednosti?

Žuželčje dodatke reklamirajo kot napredek v t. i. etični kuhinji in delu rešitve za planet. Po nekaterih podatkih naj bi vsebovali 3x več beljakovin kot govedina, 2x več železa kot špinača (hm, a niso rekli, da tole s špinačo ne drži?) in kar 7x več B12 kot v lososu. Za enako količino pridelanih beljakovin naj bi potrebovali 15x manj prostora, 25x manj krme, proizvedli pa naj bi 60x manj emisij in porabili kar 2000x manj vode kot za proizvodnjo govedine. Skratka – proizvod prihodnosti.

Previdnost je mati modrosti

EFSA (Evropska agencija za zdravo hrano) je sicer dala zeleno luč, a v ozadju se pojavljajo predvsem trije pomisleki.

1. Dotične žuželke so varne za uživanje v splošni populaciji, vendar lahko izzovejo alergijske reakcije in/ali astmo pri posameznikih, ki so alergični na rake in pršice. Nekateri znanstveniki tako »obogateno« hrano povsem odsvetujejo otrokom do 18 let.
2. Možna je kontaminacija in/ali alergenost humane hrane preko kontaminirane krme teh insektov na farmah, kjer jih gojijo. Zadeva je tako nova, da je še vedno precej slabo raziskana.
3. Vložniku zahteve za dajanje novih živil na evropski trg, družbi Cricket One Co. Ltd, je EU ugodila še v tem, da živila ne bodo potrebovala nobene posebne oznake, da vsebujejo žuželčje dodatke.  Dovolj bo, da bodo navedeni med sestavinami.

Kje bo primesi žuželk najti?

Ne vem, kako je z vami, a mene misel na uživanje žuželk ne navdušuje preveč. V bistvu bi vse skupaj še nekako prenesla; pač v luči privzgojenih predsodkov. Izogibala bi se jim, pa je. Saj tudi sedaj ne kupim ali pojem ravno čisto vsega, kar je na voljo. A v tem primeru se zaplete.

Živila ne bodo potrebovala nobene posebne oznake, da vsebujejo žuželčje dodatke.  Dovolj bo, da bodo navedeni med sestavinami.

Primesi žuželk bodo namreč lahko v vseh pekovskih izdelkih (tudi v kruhu!), suhih predmešanicah za peko, piškotih, omakah, juhah v prahu, jušnih kockah, picah, jedeh v pločevinkah, izdelkih z mlečnim prahom, sladoledih, pudingih, namazih, mesnih nadomestkih za vegetarijance in vegane ( pri njih mi še posebej ni jasno, kako se bodo odzvali na »obogatitev«), krekerjih, izdelkih iz koruzne moke, pivu, čokoladi, skratka v praktično vsej visoko procesirani hrani …

Vsebnost žuželk bo pač navedena med sestavinami, ki pa jih običajno ne preučujemo ravno podrobno in so največkrat v izjemno drobnem tisku.

Za konec pokukajmo še v Sveto pismo

Vse živalce, ki mrgolijo po zemlji, so gnusoba; ne smete jih uživati … (3Mz 11, 41) piše v tretji Mojzesovi knjigi. To sicer piše tudi za svinje, zajce, morske sadeže … ne pa tudi za kobilice (Od teh smete jesti kobilico selivko po njenih vrstah, poševnolice, dolgoroge in kratkoroge kobilice), ki jih je zabeleženo veselo jedel že Janez Krstnik. Sicer so bile vse jedi v Novi zavezi razglašene za čiste in nobena ni nečista sama na sebi. Tako da verskega zadržka kristjani, kar se tiče kakršnekoli hrane, nimamo. Krščanstvo je univerzalna religija, v svoje naročje sprejema vse ljudi z njihovimi prehranjevalnimi navadami vred.

Kljub temu pa v zahodni civilizaciji obstaja prirojen ali priučen gnus v povezavi z žuželkami. Res je, da že zdaj jemo marsikaj, pa tega sploh ne vemo, ker je med sestavinami skrito v nekih šifrah in kraticah, ki jih povprečen potrošnik pač ne razume. Kljub temu pa bi bil v tem primeru minimum to, da bi bilo na artiklu vidno in jasno označeno, da vsebuje žuželke.

Celoten prispevek oddaje Tednik na to temo je na voljo na tej povezavi. Za podrobnejše informacije preberite uredbo EU.