Ali veste, kaj je »HYGGE«? Umetnost dobrega življenja po dansko … in po krščansko

Vir: Shutterstock

V zadnjem času me vznemirja dejstvo, da sodobni človek iz mnogih stvari, ki so jih kot samoumevne poznale naše babice, pa smo se jim dolga leta smejali in jih zavestno zametovali, dela pravi pravcati bum in o njih govori kot o revolucionarnem odkritju.

Te dni mi je v roke prišla knjiga, ki je v meni vzbudila celo paleto različnih čustev in razmišljanj.

Naslov mi ni povedal nič, zato pa me ja nagovoril podnaslov. Beseda hygge je namreč danska in pomeni nekaj naslednjih stvari: umetnost ustvarjanja intimnega vzdušja, duševno ugodje, odsotnost razburjenja, uživanje v prijetnih stvareh, pitje kave v soju sveč.

Ali pa karkoli drugega, kar je komu zelo ljubo in sproščujoče. Podnaslov pa pravi, da gre za umetnost dobrega življenja po dansko.

Danci naj bi bili namreč po nekaterih kazalnikih najsrečnejši narod na svetu. In menda hodijo na Dansko strokovnjaki z vsega sveta preučevat ta fenomen.

Kajti Danci so srečni, kljub temu da imajo obupno vreme, malo svetlobe in celo najvišje davke na svetu.

Resno, so vse to kakšne novosti?

Obstaja pravih pravcatih deset zapovedi za hygge. Ob njih sem obstala, ker mi zvenijo tako znano …

O njih sem neštetokrat že slišala, brala, se pogovarjala in jih doživljala. Pravzaprav mi o njih pripoveduje tudi knjiga vseh knjig – Sveto pismo. In v njih so zajete mnoge od stvari, ki jih skušam privzgojiti svojim otrokom, tako kot so jih meni privzgojili moji starši. Gremo po vrsti?

1. Vzdušje. Danci zaradi kratkega dne potrebujejo svetlobo. Ampak ne kakršno koli. Najraje imajo mehko svetlobo sveč. Iz svetlobe so naredili celo znanost in nekaj svetovno najbolj znanih oblikovalcev svetil prihaja prav od tam.
   Pravkar minuli adventni in božični čas sta obdobji, ko po naših domovih marsikje veliko gorijo sveče. Zakaj? Ker nam je v njihovem soju lepo, ker naredijo vzdušje, ker nam sveča govori o življenju, ki sveti iz razdajanja samega sebe. Sveča je tudi simbolni predmet, ki ga dobimo ob krstu in ima globok pomen večnega življenja.
   Pri nas doma ne mine nobeno leto brez vsaj enega ognja, ob katerem se zberemo v toplem poletnem večeru, na njem kaj spečemo, se grejemo, kaj zapojemo in se preprosto pogovarjamo.
2. Navzočnost. Biti navzoč tukaj in zdaj, brez telefonov, televizije, računalnikov, slušalk … Je pristen odnos med zakoncema, v družini in med prijatelji sploh možen brez občasnega popolnega odklopa od elektronskih medijev?
3. Užitek. Kava, čokolada, piškoti, kolači. Ja, seveda je v življenju včasih treba kaj pojesti ali storiti tudi samo za dušo.
4. Enakost. Delite si naloge in pustite vsem do besede. O tem, da smo vsi ljudje neizmerno vredni in enaki, nas je dodobra poučil Jezus. Smo Božji otroci in že samo zaradi tega se vrednosti vsakega izmed nas ne da izmeriti.
5. Hvaležnost. Hvaležnost je zelo pozabljena vrlina. Navajeni smo, da nam je ogromno stvari samoumevnih. Pa bi pravzaprav morali biti hvaležni za vsak dih, vsako molekulo zraka. Ker je vse, kar imamo, dar.
6. Složnost. Življenje ni tekmovanje. Ne v lepoti, ne v uspešnosti, ne v izobrazbi, ne v otrocih. Pomembni smo za to, ker smo in le skupaj lahko svet delamo neponovljivo lep.
7. Udobje. Sprostiti se in vzeti si odmor. Hja, tole je pa prvi naredil sam Bog, na sedmi dan, ko si je vzel počitek. Ljudje smo narejeni tako, da za svoje življenje potrebujemo spanje in vsakih nekaj dni sprostitev. Bog je predvidel dan za delo, noč za spanje in nedeljo za sprostitev. Pri Bogu so stvari jasne, le ljudje iščemo obvoze.
8. Umirjenost. Razburjanje za prazen nič ni potrebno. Pogovori o politiki in vremenu nas ne napolnjujejo in ne povezujejo. So občasno potrebni, ampak naj ne bi bili bistveni sestavni del časa, ki ga preživimo z najbližjimi.
9. Povezanost. Gradnja medsebojnih odnosov in skupne zgodovine. Tudi tukaj imamo lep zgled v naših svetopisemskih prednikih. Poznali so svojo osebno zgodovino, znali so našteti svoje rodove. O tem so očetje pripovedovali svojim otrokom. V naši družini si te stvari delimo predvsem tam okoli praznikov vseh svetih. Pa bi bilo prav, da bi si jih večkrat.
10. Zavetje. Zavetje je lahko hiša, stanovanje ali pa družina v kateri se počutimo varne. Zavetje je lahko tudi drevesna krošnja ali razgled z vrha gore. Ali sprehod skozi gozd. Zavetje je lahko pogovor ali samota na duhovnih vajah. Vedno pa je zavetje Bog.

Najsrečnejši narod na svetu

Zdi se mi zelo pomenljivo, da se ljudem zdi vredno iskati merila in ugotavljati, kateri narod na svetu je najsrečnejši. In potem ugotavljati zakaj je tako.

O Dancih ne vem ničesar. Osebno ne poznam nobenega, niti v tej državi še nikoli nisem bila. Težko sodim o njih. Ampak po prebranem sodeč z gotovostjo sodim, da se lahko kristjani, ne glede na narodost, zelo samozavestno vrinemo mednje.

Imamo namreč vse, prav vse pogoje, da smo najbolj »hyggelih« ljudstvo na vsem širnem svetu. 🙂

Preberite še: Ko čaj, tople nogavice in dobra knjiga ne prinesejo sreče