Vir: ShutterstockČas pred in med počitnicami je za povezovanje staršev z mladostniki še posebej dobrodošel. Do neke mere nam zaradi manjših obveznosti celo omogoči, da drug ob drugem nadoknadimo občutek pripadnosti, pogrešanja ter sprejetosti.
Svojo medsebojno povezanost lahko med počitnicami nadoknadimo le v primeru, če se tega primanjkljaja čez leto zavedamo, a ga nismo uspeli najbolje izpeljati. Čas pred in med počitnicami pa je lahko tudi zelo napet. Ne vemo, ali ga bomo sploh uspeli preživeti skupaj in se med seboj globlje povezati ali jih bomo preživljali vsak na svojem koncu sveta ter ostali prazni in neuresničeni.
Najpomembnejša baza, kjer se mladostnik uči vstopanja v svet vedno bila, je in vedno bo družina.
Med počitnicami namreč še posebej pride do izraza mladostnikova potreba po samostojnem vstopanju v svet. Pri tem ne pozabimo, da najpomembnejša baza, kjer se mladostnik uči vstopanja v svet vedno bila, je in vedno bo družina. Priporočljivo je, da z mladostnikom skupaj naredimo načrt, koliko časa med počitnicami bo preživel z družino in koliko z drugimi ljudmi.
Za mladostnika so poleg družine zelo pomembni tudi vrstniki. Med njimi se počuti sprejetega takega, kot je. Mladostnik nujno potrebuje nekoga, ki mu lahko pripada, s komer se lahko sprosti, sanjari s podobno mislečimi, se počuti pametnega, je duhovit … Včasih se zdi, da so vrstniki zanj celo pomembnejši in da se le med njimi lahko v polnosti sprosti in uživa. Vrstnike nujno potrebuje in prav je, da se z njimi druži, vendar pa naj med počitnicami ne pride do preobrata, da mladostnik več časa preživi z njimi kot s starši.
Mladostnik naj bo na družinske počitnice ponosen
Mladostnik ni odrasel, ki bi lahko hodil naokoli sam s prijatelji, brez spremstva zrelega odraslega. Na počitnicah s prijatelji naj bo največ toliko časa, kot je na počitnicah s starši. Najprej se mora namreč naužiti starševske sproščenosti, šele nato naj gre v svet.
Družinske počitnice naj bodo prilagojene mladostniku, njegovi vedoželjnosti, želji po avanturah, novih izzivih, naj bodo polno doživete, ustvarjalne in vsakič nekoliko drugače obarvane.
Družinske počitnice naj bodo prilagojene mladostniku, njegovi vedoželjnosti, želji po avanturah, novih izzivih, naj bodo polno doživete, ustvarjalne in vsakič nekoliko drugače obarvane. Če starši lahko z mladostnikom uživajo, se zabavajo in vsaj sledijo njegovim duhovitostim ter norčijam, če skupaj z njimi raziskujejo svet in odnose ter se imajo radi, bo rad z njimi, sicer pa mu bo hitro dolgčas in ga bo vleklo stran od njih.
V svetu se bo namreč mladostnik počutil sprejetega le toliko, kolikor je sprejet doma. Mladostnik mora ob starših dobiti občutek, da je ljubljen in da ga skušajo razumeti. Dobiti mora občutek, da so starši tudi brez njega lahko v redu in da do sedaj niso hodili na počitnice le zato, ker je bil še otrok, ampak zato, ker so se vsi imeli lepo. Starši morajo hoditi na počitnice tudi, ko mladostnik ne gre več z njimi. Iti morajo zaradi sebe.
Prav tako mladostnik ob starših ne sme dobiti občutka, da so sedaj prosti, ker njega ni več zraven. Občutek, da jim je v olajšanje, da njega ni zraven, da so to za njih končno prave počitnice, da so se ga končno znebili in da so v bistvu veseli, če gre s prijatelji, je obremenjujoč. Starši morajo biti tudi na mladostnika čustveno močno uglašeni.
Odrasli za občutek varnosti
Mladostniki, ki jim okolica ne postavlja določenih omejitev, pravil, se počutijo izgubljene, so nemirni in čustveno obremenjeni.
Zelo smiselna oblika počitniškega preživljanja prostega časa so strukturirane počitniške dejavnosti, nad katerimi bdijo odrasli (tabori, skavti, prostovoljne dejavnosti, animatorstvo …). Za dobro počutje mladostniki potrebujejo varno strukturo, znotraj katere si potem lahko privoščijo precej svobode. To jim omogoči, da se dobro počutijo in sprostijo, so kreativni in iniciativni, saj jim ni potrebno paziti na osnovno vzdrževanje reda. Mladostniki, ki jim okolica ne postavlja določenih omejitev, pravil, se počutijo izgubljene, so nemirni in čustveno obremenjeni.
Za starše je zelo dragocen občutek, da smo ob mladostniku lahko sproščeni, da skupaj z njim v resnici uživamo, da smo radi skupaj in da imamo občutek, da je preživljanje časa z njim v bistvu naš »prosti« čas. Tako se sproti – »na terenu« – učimo umetnosti življenja.
Dr. Andreja Poljanec je specialistka zakonske in družinske terapije, soavtorica knjig Med dvema ognjema in Rahločutnost do otrok, ustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino, vodja Šole rahločutnega starševstva in »Skupine za mlade mamice«; je poročena mama petih otrok; spremljate jo lahko tudi v nizu oddaj Srce na iskreniPLUS.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!