Zbrati pogum za naslednji korak – spoznati starše

Vir: Canva

Ko začneš s skupno hojo, je udobna preprosta dvojina, ki nekako ne potrebuje ostalih. A sčasoma prideš do želje, da bi nekoga, ki ti tako zelo veliko pomeni, predstavil staršem in jim povedal, zakaj zadnje čase cvetiš od ljubezni.

A kako se lotiti tega? Kaj pa, če jim ne bo všeč? On je malo drugačen, morda ne paše čisto v našo družino. Kaj pa če jim jaz ne bom všeč? Gotovo bo po prvih nekaj vprašanjih nastopila tista nerodna tišina. Če še enkrat pomislim, pa saj nama je super tako kot je, ali je ta korak res potreben?

Povsem normalno je, da vaju skrbi. Staršem močno zaupata in cenita njihovo mnenje. Že en sam namig, da on/ona ni preveč v redu, vaju lahko užalosti in vzame pogum. Poleg tega bodo brž za starši za vaju izvedele še vse tete in sosede in kar naenkrat ne bosta več sama.

Res se sliši kar hudo, a v resnici ni tako. Pravijo, da ljudje nekako iščemo Je pa tudi res, da ko enkrat v odnos povabiš ostale, ta nikoli ne bo več samo dvojina.partnerje podobne našim staršem, take ki bi nam in kasneje otrokom lahko nudili varno zavetje. Torej kljub morda prvim očitnim razlikam med izbrancem in starši lahko kaj hitro najdemo podobnosti med mamo in dekletom ali med očetom in bodočim možem. Če dodamo še, da se ujemajo skupne vrednote, je skrb, da ga/je ne bi sprejeli skoraj odveč.

Da je udobna preprosta dvojina, gotovo drži, a se ob vseh srečanjih kaj hitro najdejo tudi težave. Veliko udobneje je čepeti skupaj doma, kot pa se skrivati v kavarnah, kinih ali sedaj že malo hladnih, čeprav romantičnih parkih. Ko enkrat narediš odločilni korak in izbranca pripelješ domov, vse zmenkarjenje postane preprostejše pa tudi cenovno bolj ugodno.

Je pa tudi res, da ko enkrat v odnos povabiš ostale, ta nikoli ne bo več samo dvojina. Prične se novo obdobje prilagajanja, ko se sprašuješ, kako pogosto je lahko pri meni doma, da se ga starši ne naveličajo in kako se obnašava kot par pred družinskimi člani.

Pa vendar ta korak ni tako zelo enostaven. Zavedati se morata, da z zasebno dvojino, v katero od začetka ne dodajata še staršev, postavljata pomembne temelje za zvezo. Časa, ki ga imata kot par le drug za drugega, ne bo več nazaj. Čim izbranca pripelješ domov, stvari ne bodo več stale na istem mestu. Kot se spremeni pogled staršev na hčer/sina, ki je pripeljala domov fanta/dekle, se tudi položaj med fantom in dekletom močno spremeni. Zato v čim večji meri izkoristita čas, ki je le vajin, naj se nikamor ne mudi – če je namenjeno za celo življenje, potem so pomembni temelji, zato jih postavljata v prvi vrsti zase in sama.

Pa morda še nekaj konkretnih nasvetov, kako fanta pripeljati domov (pa verjetno deluje tudi za dekle). Morda je dobro, da jih o izbrancu sprva le obvestiš in ga na obisk pripelješ kdaj drugič. Zapomni si, da so starši veseli, če se njihovi otroci osamosvajajo, rastejo in iščejo svojo pot, opazijo, da ljubijo, zato ni strahu, da bi oče prišleka nagnal s palico. In dobro je še ozavestiti, da se o strahovih in vseh možnih vprašanjih o njegovi družini in navadah lahko pogovoriš s fantom. Največ je vredno, da si zaupata skrbi in strahove in sta v tem skupaj.