Zakaj se moji otroci na pamet učijo Turjaško Rozamundo

Foto: Shutterstock

Nekaj let nazaj sem razmišljala, kako bi z otroki doživeto praznovali 8. februar, kulturni praznik. V tistem času sem ponovno prebirala Prešernove Poezije in bila presunjena, kako čudovite so. Zakaj tega nisem nikoli opazila? Naša materinščina v najpopolnejši obliki, ki sploh ni tako komplicirana in zastarela, kot sem jo imela v spominu.

Začutila sem, da Prešeren ni nekaj, kar mora ostati v šolskih berilih. Prešeren ni domača naloga, ki se jo naučiš do naslednjega ponedeljka in jo potem čim prej pozabiš. Brez Prešerna bi se povsem lahko zgodilo, da bi slovenščina ostala jezik kmetov in neukih ljudi, zaradi česar se ne bi razcvetela, ampak bi začela počasi hirati. Slovenci se tega vsaj malo zavedamo, saj smo edina država na svetu, kjer je dan kulture državni praznik in dela prost dan. In ravno to, veličino in lepoto Prešernove poezije ter naše materinščine, si želim predati svojim otrokom.

Izziv pred 8. februarjem

Zato smo nekaj dni pred 8. februarjem vzeli v roke Turjaško Rozamundo. Takšno ilustrirano, v obliki slikanice. Starejša dva otroka sta bila takrat na začetku osnovne šole. Ob branju so bili otroci navdušeni. Pustolovščine, vitezi, bitke, kaj je lepšega! Odprlo se je tudi precej tem za pogovor: od slovenske zgodovine, odnosov med kristjani in muslimani do človeške nravi, prevzetnosti in izbire zakonca. Ter o razlikah med tem, kako so na stvari gledali pred dvesto leti in kako nanje gledamo danes. Vsi smo uživali!

Turjaška Rozamunda je razbila moje predsodke, da je Prešeren za otroke prezahteven. Ali da je zastarel!

Nato smo se lotili učenja. Vsak večer pred spanjem smo prebrali en del in si ga poskušali zapomniti. Ponavljali smo skupaj, saj Turjaške Rozamunde tudi jaz nisem znala na pamet. Prešeren gre zelo hitro v uho, tako da smo napredovali hitreje, kot smo pričakovali. Tudi z zapletenimi in arhaičnimi formulacijami nismo imeli večjih težav, malo večkrat smo jih ponovili, pa so bile v glavi. Ponavljali smo tudi v avtu med daljšimi vožnjami. Dramatični ritem pesnitve je vsem zlezel pod kožo.

V enem tednu smo osvojili Turjaško Rozamundo. Šolarja sta jo bila sposobna recitirati sama in brez zatikanja, predšolski si je zapomnil odlomke, ki so se mu zdeli najbolj zanimivi. Najmlajša je poslušala. Za nagrado smo se na kulturni praznik odpeljali – na Turjak, kam drugam. Ogledali smo si grad in tisti hrast, ki je v resnici lipa. Pesnitev smo odrecitirali tako, da smo si izmenjevali vloge: eden je bil Rozamunda, drugi »pevec razglašene slave« in tretji Rozamundina teta. Otroci se še zdaj spominjajo tistega izleta.

Od takrat se z otroki vsako leto naučimo na pamet eno Prešernovo pesem.

Otroški spomin je precej bolj zmogljiv, kot si mislimo

Turjaška Rozamunda je razbila moje predsodke, da je Prešeren za otroke prezahteven. Ali da je zastarel! Vrhunska literatura nikoli ne zastara in če jo predstavimo z mero in občutkom, je marsikatera Prešernova pesem primerna tudi za otroke. Učenje na pamet je otrokom v izziv, saj tega skoraj niso več deležni. In čeprav učenje na pamet ne more biti osnova poučevanja, je pomnjenje pomembnih vsebin, ki bogatijo duha in oblikujejo okus, še kako pomembno. Otroški spomin je precej bolj zmogljiv, kot si mislimo. Če otrok nima specifičnih učnih težav, mu je takšna zahtevnejša naloga, ki se je loti vsa družina, lahko prav v veselje. Pa tudi v potrditev, koliko zmore! Pet minut recitiranja na pamet, vau!

Od takrat se z otroki vsako leto naučimo na pamet eno Prešernovo pesem. Lani smo se naučili Zdravljico od začetka do konca, vseh osem kitic. Še zdaj jih v avtu kdaj skupaj zapojemo. Vsako leto pesem združimo z izletom, ki je povezan z njeno vsebino. Prav tako izobesimo zastavo in molimo za našo domovino. Če obstaja kaj, kar povezuje celoten narod, je to kultura. In Prešernova poezija kot njena najžlahtnejša oblika.

Če otrok nima specifičnih učnih težav, mu je takšna zahtevnejša naloga, ki se je loti vsa družina, lahko prav v veselje. Pa tudi v potrditev, koliko zmore!

Ideje za izlete

Predlagane pesmi se lahko naučimo na pamet (delno ali v celoti), lahko pa jih samo preberemo.

  • Turjaška Rozamunda. Obisk gradu Turjak. Izlet lahko podaljšamo do kilometer oddaljenih Bajdinških slapov. (Pozor, potrebna je pohodna obutev. Za družine je primerna predvsem pot do prvega slapa, naprej je pot zahtevnejša.) Izlet lahko podaljšamo tudi do Trubarjeve domačije na Rašici.
  • Povodni mož. Obisk Ljubljane in katerega od muzejev in galerij, ki imajo 8. februarja prost vstop. Ker je takrat v bolj obleganih muzejih gneča, se lahko odločimo za kakšnega manjšega, a ravno tako zanimivega (npr. Slovenski etnografski muzej, Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Fužinskem gradu, Plečnikova hiša …). Ob branju Prešernovega Povodnega moža lahko otrokom preberemo še sodobno verzijo Andreja Rozmana Roze, navdušeni bodo.
  • Zdravljica. Obisk Parka vojaške zgodovine v Pivki, kjer je del posvečen slovenski osamosvojitveni vojni. Izlet lahko podaljšamo do Pivških presihajočih jezer. Seveda pa lahko Zdravljico recitiramo ob kateri koli kulturni ali naravni znamenitosti.
  • Od železne ceste. Izlet z vlakom.
  • O Vrba, srečna, draga vas domača. Obisk Gorenjske in Prešernove rojstne hiše. Živahno bo tudi v Kranju, kjer bo potekal Prešernov smenj, v cerkvi sv. Kancijana na Glavnem trgu pa tudi misijon.
  • Od lepe Vide. Obisk obale in Pokrajinskega muzeja Koper. Izlet lahko podaljšamo do naravnega rezervata Škocjanski zatok.
  • Z otroki lahko beremo tudi: Apel podobo na ogled postavi, Krst pri Savici (Uvod), Pod oknam, Kam?, Od Rošlina in Verjankota …

Če vas je zgornji zapis navdahnil, da bi tudi v vaši družini »osvojili« Turjaško Rozamundo, smo jo za vas pripravili v lični obliki za tiskanje. Preprosto v obrazec vpišite svoj e-naslov in si brezplačno prenesite dokument.  

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Komentarji

  1. Prešeren je bil genij. Njegove pesmi so čudovite, njegov um je bil neverjeten. Še zdaj znam več njegovih pesmi na pamet, čeprav sem se jih učila pred 50. leti.
    Mojim otrokom sem vedno kupovala knjige in jim jih brala zvečer pred spanjem. Velikokrat že na smrt utrujena. Tako se spominjam tudi Lepe Vide, ki jo je iz ljudske balade prepesnil Prešeren. Bila je knjiga s trdimi platnicami in s čudovitimi slikami slikarke Jelke Reichman. Potem sem jo brala tudi vnukom. Tudi otroci marsikaj razumejo, samo pogovarjati se je treba z njimi in jim razložiti na način, ki ga razumejo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja