Za seksista leta je bil razglašen Bojan Emeršič. Zakaj mu je ta naziv lahko v čast?

Foto: Shutterstock

Letošnjo nagrado bodeča neža za »najbolj seksistično izjavo leta« je dobil igralec Bojan Emeršič. Nagrado, ki jo podeljujeta feministični kolektiv Rdeče zore in uredništvo portala Spol.si, je dobil za izjavo: »Ni mi namreč všeč pretirana emancipacija zadnjih 15 let, ženske se borite za svoje pravice, ki pa jih že imate. To vpliva tudi na erotiko, kar pa ni prav, saj smo moški in ženske drugačni. Moški je od nekdaj lovec, zdaj pa izgublja svojo primarno vlogo.«

Iskanje dlake v jajcu, namesto soočanja z resničnimi izzivi

Podeljevalci nagrade pravijo, da »ta nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti ali spolne identitete.« Žal ne moremo zanikati, da sovražni govor, napadi in poniževanje resnično obstajajo ter da je tudi v Sloveniji preveč oseb (med katerimi prevladujejo ženske in otroci) izpostavljenih nasilju.

A to običajno ne poteka v javnem prostoru, ampak za zaprtimi domačimi vrati. Sem ne spada le domače nasilje, ampak tudi psihične zlorabe, odsotnost očetov v družini, celo pritiski glede števila otrok (zamolčano dejstvo je, kako pogosto je moški tisti, ki od ženske zahteva splav). Med nasilje nad ženskami in seksizem gotovo spadajo tudi pritiski s strani delodajalca ob nosečnosti ali želji po krajšem delovnem času. Vse to so resne težave, s katerimi se sooča vse preveč Slovenk.

Nobena od izjav ni sovražna

In kako so s tem povezane nominirane »seksistične izjave«? Že kratek pregled razkriva njihovo absurdnost. Prvič, nobena od nominiranih izjav ne napada, ponižuje ali žali. Med njimi prevladujejo izjave o razlikah med moškimi in ženskami (ki po feministični ideologiji ne bi smele obstajati), nekaj (bolj ali manj posrečenih) šal, pomislek o spolni korektnosti na področju slovnice ter skrb, da zaradi »politične korektnosti« ne bomo mogli več izražati svojega mnenja.

Pomenljivo je, da nabor nominirancev vključuje kar nekaj liberalno usmerjenih intelektualcev (npr. Vesna Milek, Slavoj Žižek) ter številne druge javne osebnosti, ki jih nikakor ne moremo umestiti v krog »konservativcev«. Je kdorkoli, ki kritično izrazi svoje mnenje, po novem že seksist? Ali zgolj razmišljujoča oseba, ki se ne pusti vkalupiti sodobnemu mainstreamu?

Nagrada, ki je postala parodija same sebe

Verjetno najbolj absurdna je nominacija Delove novinarke Barbare Hočevar: »Matere, ki se spomladi ali poleti vračajo v službo po porodniškem dopustu, imajo težave z ureditvijo varstva za otroka.« Feministični linč jo je doletel, ker ni napisala »starši, ki se vračajo v službo«, ampak »matere«; zakaj naj bi bila izjava, ki opozarja na realno stisko številnih žensk, žaljiva, seveda ne izvemo.

Ob »seksističnih« izjavah, ki v javnosti večinoma vzbujajo le še posmeh, se ne moremo znebiti občutka, da bi morala kolektiv Rdeče zore in uredništvo portala Spol.si razčistiti, kaj je v resnici sovražni govor, žaljenje in poniževanje. Če mi nekdo prijazno pove, da ne verjame v Boga in da je zgrožen nad zablodami Cerkve, imam to lahko za sovražni govor? In če jaz nato kultivirano izrazim svoje mnenje (ki se ne sklada z njegovim), je to žalitev? Smo prišli tako daleč, da imajo v javnosti besedo samo še tisti, ki zagovarjajo dovolj »liberalne« in »feministične« vrednote? Kje je tukaj prostor za dialog, izmenjavo mnenj in ugotovitev, da se o vsem pač nikoli ne bomo strinjali?

Na srečo, lahko dodamo. Si želimo živeti v svetu, kjer bo dovoljeno eno samo mnenje? V svetu, kjer imajo določene skupine že samo prisotnost drugače mislečih za napad, poniževanje in žalitev?