
Bliža se vpis v prvi razred. Ob tem si vsako leto več staršev zastavlja vprašanje, ali je njihov otrok zrel za vstop v šolo. Za otroke, rojene jeseni, je vse bolj običajno, da starši zaprosijo za odložitev šolanja. V letošnjem šolskem letu je takšnih dobrih 11 % otrok, kar predstavlja skokovito rast v primerjavi z letom 2010, ko je bilo odlogov 4,5 %. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da gre za trend in modno muho, vendar se je treba zavedati, da vsak trend od nekod izvira. Pri nas ga lahko pripišemo spreminjanju koncepta devetletke, ki od šestletnikov pričakuje bistveno drugačne stvari, kot jih je od njih pričakovala pred dvajsetimi ali desetimi leti.
Kje je vzrok za odlog šolanja?
Nekateri strokovnjaki, med njimi specialni pedagog Marko Juhant, opozarjajo, da starši odločitve o odlogu ne smejo sprejemati čustveno, saj šola otrokom ne jemlje otroštva. Po njegovem večina otrok ni premalo zrelih, ampak zgolj nevzgojenih, preobremenjeni pa niso s šolskim delom, ampak z množico obšolskih dejavnosti.
Z Juhantom se lahko v marsičem strinjamo. Toda večina staršev se za odlog šolanja ne odloča zaradi zaščitniškega odnosa do svojega sončka, ampak zaradi izkušenj, ki jih imajo njihovi znanci, ali zaradi lastnih izkušenj s starejšim sorojencem. Dejstvo je, da je v šoli preveč sedenja, hitenja, snovi (torej balasta), preveč usmerjenosti v dosežke in premalo v učni ter vzgojni proces. Šestletniki so vsekakor zreli za učenje, žal pa marsikdo (ali kar večina) ni zrel za šolski sistem, kakršnega imamo. Povedano drugače, otroci bi se v prvi triadi boljše in lažje učili na drugačen način, o čemer smo že pisali.
Proti odlogu šolanja zato večinoma govorijo tisti, ki nimajo neposrednega stika s šolskimi klopmi. Najbolj zgovorno se mi zdi moje osebno opažanje, da večina učiteljic prve triade odloži šolanje svojim lastnim otrokom. Preprosto zato, ker vedo, kako poteka pouk.
Proti odlogu šolanja zato večinoma govorijo tisti, ki nimajo neposrednega stika s šolskimi klopmi.
Kako je bilo z odlogom šolanja včasih?
Številni starši se za odlog šolanja odločijo, ker je odločitev nekako nepovratna. Ko je otrok v šoli, je v šoli. Sistem je rigiden, o odlogu pa odločajo ljudje, ki otroka niti ne poznajo. Pogosto njihova odločitev temelji zgolj na tem, kako nujno določena osnovna šola potrebuje prvošolce. Zgovorno je, da na šolah, kjer imajo dovolj vpisa, z odlogom ni težav, medtem ko se na šolah, kjer imajo vpisa premalo, prošnje za odlog običajno zavrne. Otrok v teh primerih res postane zgolj številka.
Pred kratkim mi je pod roke prišla knjiga Astrid Lindgren, prvič izdana leta 1952. Gre za tretji del imenitne zbirke o otrocih iz Hrupnega, ki je v slovenščini izšel lani (Astrid Lindgren: V Hrupnem je zmeraj veselo. Mladinska knjiga, 2024. Prev. Nada Grošelj.). V njem lahko preberemo zgodbo, kako otroci v razred skrivaj pripeljejo živega jagenjčka. Eden od otrok ugotavlja, da jagenjček zaradi svojega obnašanja še ni zrel za šolo. Sledi opis, kako je bil odlog šolanja videti na Švedskem pred sedemdeseti leti:
»Ko bi moral Jani pred leti iti v šolo, namreč ni zdržal pri miru niti minuto. In potem je učiteljica rekla, da še ni zrel za šolo. Poslala ga je domov in mu naročila, naj se vrne naslednje leto. Ker da se mora najprej še malo igrati. Tega ni Jani nikoli pozabil.«
Zgovorno je, da večina učiteljic prve triade odloži šolanje svojim lastnim otrokom. Preprosto zato, ker vedo, kako poteka pouk.
»Najprej se mora še malo igrati«
Jani je šel v šolo. Učiteljica je videla, da še ni zrel, zato ga je poslala domov. V šolo se je vrnil naslednje leto. To je bilo to! Brez kupa papirjev, komisij in odločb. Brez natančno urejene zakonodaje, obrazcev in strokovnjakov. Samo s kančkom zdrave pameti. In seveda z avtonomijo učitelja, ki je lahko ukrepal na podlagi lastnih opažanj.
Modra učiteljica je hitro videla, da se mora otrok še malo igrati. Nihče ni zganjal drame. V šolo se je vrnil naslednje leto, ne da bi kaj zamudil. In razen tega, da je v šolo kdaj pripeljal živega jagenjčka ali jo kako drugače zagodel, je postal prav zgleden učenec. Tako kot večina otrok, če pri vzgoji in učenju sledimo njihovemu razvojnemu ritmu.
Kako poteka odložitev šolanja?
Otroku se na predlog staršev, zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje lahko odloži začetek šolanja za eno leto. Predlog mora biti strokovno utemeljen, rok za vložitev pa je najkasneje tri mesece pred začetkom pouka, torej do 31. 5.
Starši se morajo udeležiti vpisa v osnovno šolo, kjer šolo obvestijo o načrtovanem odlogu. Svoj predlog morajo pisno utemeljiti. Otroka nato pregleda šolski zdravnik (ne otrokov izbrani pediater). Mnenje poda tudi psiholog (lahko šolski psiholog ali drug psiholog, ki ga izberejo starši) ter vzgojitelj otroka, če ta obiskuje vrtec. O odložitvi odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne komisije, ki jo imenuje, v kateri so šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oziroma učitelj. Komisija presoja intelektualno, fizično, čustveno in socialno zrelost otroka. Če komisija predlog staršev zavrne, se je na odločitev mogoče pritožiti. Več informacij lahko preberete v Zakonu o osnovni šoli.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Miha Kramli: “Danes imamo ogromno otrok, ki so dlje časa na ekranih, kot so starši v službi”
Dr. Katarina Kompan Erzar: “Kako bo otrok razvijal sebe in svoj potencial, je odprto do konca”
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
Če bi bili vsi starši pogumni, potem bi se množično uprli šolskemu sistemu. Ne vem pa razloga, zakaj niso pogumni. Sam šolski sistem je zastarel, se ne prilagaja sedanjim potrebam otrok/mladih in na koncu koncev učiteljev. To, da so nekateri otroci stari 5,5, let, staršev očitno ne skrbi. Zakaj je toliko čustvenih in vedenjskih motenj pri otrocih/mladih? Zakaj je potem toliko otrok/mladih nafilanih z zdravili, depresivnih itd. Sama odkar sem rodila otroka, to raziskujem. In verjemite, delam z mladoletniki, tako da vsi, s katerimi delam, starši povedo, da obžalujejo, da so se pustili drugim, da so odločali namesto njih, ko se je bilo treba vpisati v šolo. Otroci/mladi imajo še celo življenje pred sabo, vi bi mu pa vzeli še eno leto. Pa ne gre se za to, da bo se še eno leto igral. Gre se prevsem za čustveno zrelost/nezrelost.!
Ne vem, starši, kaj še čakate. Ne se uklanjat družbi, ne se uklanjat sistemu. Preprosto spišite prošnjo za odlog in nihče vam ne more ničesar. Ker ste vi starši otroka in ga najbolj poznate. Pa ne mi z izgovori, ja, mora iti s sošolci iz vrtca v šolo, mora iti s sosedom v šolo. Kaj vas skrbijo ostali otroci? Poskrbite za svoje. In dajte enkrat že prednost družini! Pa uporabite zdravo kmečko pamet!
Bravo za ta čudovit komentar. V popolnosti se strinjam z vami! Mi prav tako razmišljamo o odlogu. Pa so ljudje vedno pametni, ali dobim mnenje naj odložim in podaljšam otroštvo, ali pa ne odložiti mu boš naredila škodo. In, ko vprašam, kakšno škodo otroku s tem lahko naredim, je da se bo dolgočasil, pa se bo res? Ker ponavadi se ravno ti starši, ki to rečejo, najbolj pritožujejo, kakšen beden šolski sistem imamo, koliko balasta se učijo otroci, koliko morajo presedeti z njimi… Tako zelo dvolično. Mislim, da vsak starš najbolj pozna svojega otroka in ve, kdaj je primeren čas za šolo. In mislim, da se z odlogom ne naredi čisto nobene škode otroku, prej se naredi škoda, da otroka prehitro daš v šolo, ko še ni ustrezno zrel. Žal pa bi se res moral tudi šolski sistem zelo spremeniti.
Ga. Urška, kar pogumno! Ne bo vam žal!
Kdor želi, naj se javi, da mu pomagam pri pisanju prošnje, tudi vas spremljam kot podpora pri obisku šole ali podobno, se javim prostovoljno in to naredim zastonj. In povem o lastnih izkušnjah z odlogom šolanja za svojega sina.
Svoj kontakt bom posredovala uredništvu.