V letu, polnem negotovosti in slabih novic, je hvaležnost posebej potrebna

Današnjo zahvalno nedeljo sem še posebej hvaležna za življenje, za še en dan, ki ga lahko živim. Hvaležna sem za ljudi, ki se trudijo biti blizu, pa čeprav so daleč. Pa za vse iskrene nasmehe, ki so letos za zamaskiranimi obrazi mnogo redkejši, a so vseeno posebej dragoceni sedaj, ko drugih ne moremo objeti ali jim stisniti roke.

Hvaležna sem za otroški smeh z dvorišča – pa čeprav ga je manj. Hvaležna sem za čudovito naravo (ste opazili, kako krasne sončne zahode nam Bog že dlje časa namenja?)

Hvaležna sem za topel dom v teh hladnih dneh, za streho, ki je zdržala točo, za hrano v hladilniku.

Hvaležna sem za vse te naše zdravstvene delavce – zdravnike, medicinske sestre, delavce v domovih za ostarele, gasilce, civilno zaščito, vse delavce Karitas, Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij, vse prostovoljce. To so junaki! Pa seveda tudi za ljudi v drugih poklicih, ki so ta čas pokazali veliko mero inovativnosti in prilagodljivosti.

Hvaležna sem, da živim v mestu in državi, ki (vsaj večinoma) zna stopiti skupaj, ko pride stiska. In posebej sem hvaležna vsem, ki nosijo masko, stojijo dva koraka stran in upoštevajo druge zdravstvene ukrepe.  Hvaležna sem za družbeno spoznanje, da so med nami ranljivi, bolni, starejši, ki jih lahko ščiti in jim pomaga vsakdo izmed nas. Hvaležna sem za vse tiste ljudi, od katerih sem se letos poslovila.

Hvaležna sem za zdravje. A tudi za vse trenutke bolezni, ki so me prisili k počitku, ustavili in me soočili z mojimi mejami, majhnostjo, nebogljenostjo. In za vse ljudi, ki se v najtežjih trenutkih oglasijo mimo in pustijo nujno hrano ali pa knjigo, šopek cvetja ali sladoled. Pa tudi za tiste, ki neumorno pošiljajo šale, sezname filmov ali glasbo za dvig morale.

Hvaležna sem za čas, ko smo še lahko bili veliko več skupaj. Pa tudi za vse možnosti, preko katerih smo lahko povezani sedaj. In za vso to tehniko, zaradi katere je to mogoče. Hvaležna sem za gore kvalitetnih vsebin, ki polnijo čas, ko ostajamo doma.

Hvaležna sem za vse (življenjske) lekcije prvega koronskega leta. In Božje spremstvo v vsaki njegovi minuti.

Pa ti? Za kaj se danes posebej zahvaljuješ?