Ko se je pred dvema letoma začela zgodba o Družinskem zakoniku, ki je želel uveljaviti možnost posvojitve otrok s strani homoseksualnih parov, sem med kar nekaj nasprotniki tega predloga slišal tudi mnenje: »Zaradi mene naj počnejo kar hočejo, naj se poročajo, samo otroke naj pa pustijo pri miru …«
Ta miselnost je popolnoma napačna. Pa ne samo zato, ker nam za nikogar ne sme biti vseeno, kaj počne. Predvsem je miselnost zgrešena, ker vprašanja posvojitev s strani homoseksualnih parov ne moremo ločiti od našega razumevanja zakonske zveze.
Morda se na videz zdi, da je najbolj pereča stvar v zvezi z Družinskim zakonikom vprašanje statusa in pravic homoseksualnih oseb. Pa ni res. Bistvena dilema je drugje: pri temeljnem pogledu na zakonsko zvezo.
Še verjamemo kot družba v zakonsko zvezo?
Zdi se, da naša družba, z njo pa tudi večina državljanov, sploh nima več koncepta (civilne) zakonske zveze. Zakaj sploh zakonska zveza? V čem je njeno bistvo? V čem ni zgolj samo gola črka na papirju? Je res še zgolj pravna formalnost?
Včasih se sprašujem, zakaj ima država sploh še interes, da se ljudje (civilno) poročajo? Saj vendar njeni pravni predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo, gredo v smeri popolne izenačitve z izvenzakonsko skupnostjo! To se dogaja večinoma pod zastavo svobode posameznika ali pod krinko dobronamernega prizadevanja pravice vseh otrok.
Tudi na praktični ravni se odnos države kaže v zanikanju pomena zakonske zveze, denimo v domala popolni odsotnosti programov vzgoje za zakon v okviru njenih inštitucij, zlasti javnega šolstva.
In kar je najbolj daljnosežno, pa se tega večinoma premalo zavedamo – zakonski zvezi se podtalno, prefinjeno odreka njena notranja povezanost z družino. Ko iz pojmovanja zakonske zveze odvzamemo njeno naravno potrebo in dinamiko po ustvarjanju družine ter jo zreduciramo le na »čustveno« in »socialno« zvezo med dvema osebama, odpiramo vrata za neslutene posledice.
O čem bo odločalo ustavno sodišče?
Danes ustavno sodišče Republike Slovenije začenja odločati o spornosti napovedanega referenduma o Družinskem zakoniku. Širše gledano pa kot nacija ta dan stopamo pred še usodnejšo dilemo, kot se zdi na prvi pogled.
Kajti nismo samo pred odločanjem o tem, ali bo dovoljen nek referendum ali ne. Kot družba smo pred pomembnejšim razpotjem: ali bomo priznali posebnost in pomen zakonske zveze v naših medčloveških in družbenih odnosih.
Druga možnost je samo ena: da dokončno pretrgamo neločljivo povezanost zakonske zveze z osnovanjem družine, in odpremo pot do tega, da sčasoma, morda celo zelo hitro lahko tako zakonska zveza kot družina postaneta še marsikaj drugega kot to predvideva novi Družinski zakonik.
Nisem toliko podkovan v pravu, da bi vedel, ali lahko ustavno sodišče v tem odločanju natančneje opredeli, v čem je »ustavna vrednota« zakonske zveze, ki jo naša ustava v 53. členu za potrebe aktualnih dilem očitno definira preveč splošno. Čeprav si želim, da bi morda še edina inštitucija v državi, ki v tem času uživa potrebno avtoriteto, to storila.
Usodnost odločitve
Zagotovo pa vem nekaj: če bo ustavno sodišče prepovedalo referendum, bo s tem priznalo, da je način nove ureditve zakonske zveze in družine, kot ga predlaga Družinski zakonik, edini način znotraj ustavno dovoljenega.
S tem bi ustavno sodišče zelo jasno sporočilo, da pri pojmovanju zakonske zveze, kot jo opredeljuje 53. člen ustave, spol ni pomemben. In s tem bi zelo jasno pojasnilo, kaj so »ustavne vrednote zakonske zveze«.
Ali morda preprosteje: če bo referendum dovoljen, bo ustavno sodišče vprašanje spola pri definiranju zakonske zveze prepustilo zakonodajalcu (parlamentu ali ljudstvu na referendumu).
Če pa referendum ne bo dovoljen, bo ustavno sodišče jasno sporočilo: vsaka zakonodajna opredelitev zakonske zveze, ki bi bila drugačna, kot je v novem Družinskem zakoniku, bi bila neustavna.
Kdor bi od tu naprej trdil, da je zakonska zveza lahko samo med moškim in žensko, bi deloval neustavno. (Morda bomo to najbolje razumeli na primeru nedavne odločbe, ko je ustavno sodišče razveljavilo sklep o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani – od tega trenutka dalje velja, da je vsako dajanje simbolne vrednosti preteklemu režimu v neskladju s temeljnimi ustavnimi vrednotami naše družbe.)
Osebno dvomim, da se bo to zgodilo. Če pa se bo, bo dokončno miniran še en vrednostni temelj naše skupne hiše. Prvi – nedotakljivost človeškega življenja – že nekaj časa leži v ruševinah. Vsi pa vemo, kako dolgo lahko stoji hiša, ki ostane brez dveh vogalov …
Priporočamo v branje poglobljeno utemeljitev ustavnosti napovedanega referenduma o Družinskem zakoniku: http://www.24kul.si/dokumenti/CI_Odgovor_US_5102011.pdf.
53. člen Ustave Republike Slovenije: Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
