Tina Markun: “Urejen dom prinaša tudi urejene misli in notranji mir.”

Foto: Andy Aungthwin

Tina Markun je prva slovenska certificirana svetovalka za urejanje domov po metodi KonMari. Z njo smo se pogovarjali o tem, da gre pri pospravljanju in urejanju doma za veliko globlje procese kot zgolj za sortiranje stvari. Dobro pospravljen in organiziran dom preobrazi tudi naše notranje življenje in vzpostavi nov življenjski cilj. Če potrebujete nekoliko spodbude, da se lotite preobrazbe sebe in svojega doma, berite dalje. 

Kako ste vi osebno začeli svojo podjetniško pot in kako ste se sploh znašli na tem področju?

Vedno me je zanimalo, kako urediti prostore, da so prijetni za bivanje in delo – od opreme do organizacijskih rešitev. Z ureditvijo doma pa sem se tudi sama veliko ukvarjala, ko smo obnavljali zelo staro hišo, kjer smo si z družino ustvarili dom. Ko sem naletela na knjigo Umetnost pospravljanja – urejeno stanovanje bo spremenilo vaše življenje, sta me pritegnila drugačna miselnost in pristop, ki presegata to, da dom samo lepo izgleda in da je pospravljen. Potem sem na internetu zasledila, da Marie v Londonu organizira šolanje za svetovalce, ki je bilo takrat (leta 2018) prvič v Evropi. Po šolanju je bilo treba opraviti še praktični del s svetovanji in takrat sem si zaželela, da bi se s tem ukvarjala poklicno. Namreč to delo mi je omogočilo, da sem lahko združila svoje zanimanje in izkušnje dela z ljudmi v delo, v katerem res uživam.

Imeti lepo urejen dom je nekaj tako zelo preprostega, kar lahko naredi vsak in si s tem zelo izboljša kakovost življenja in vsakdan. Urejen dom prinaša tudi urejene misli, notranji mir in bolj trajnostni življenjski slog. To pa ima tudi širši smisel.

Marie Kondo je naredila s svojo metodo pospravljanja pravo družbeno revolucijo. Zakaj?

Način pospravljanja, kot ga predlaga Marie Kondo, prinaša drugačen pogled na organizacijo doma. Gre za to, da pospravimo enkrat in naenkrat in da obdržimo tiste stvari, ki nas radostijo, od ostalega pa se poslovimo. Gre bolj za miselnost in življenjski stil in ne za neko tehniko, trende ali norme, kako bi prostori morali izgledati. Kdor se doma obkroži s stvarmi, ki jih ima rad, vse ostalo pa pusti, da gre, ustvari več prostora, pa ne samo v fizičnem smislu, ampak ustvari tudi več časa in pozornosti za tisto, kar je najbolj pomembno. Tak način pospravljanja je po svetu tako odmeven tudi zato, ker se prilagaja posamezniku in je zelo spoštljiv. Proces poteka zelo strukturirano, zato je pospravljanje obvladljivo in ga tudi zaključimo. Predvsem pa tako pospravljanje prinaša jasnost, saj ugotovimo, kaj potrebujemo in koliko. In običajno je to veliko manj, kot imamo po naših domovih.

Marie Kondo pravi, da bomo, ko uredimo svoj dom, zaživeli na novo. Zakaj?

Pri temeljitem pospravljanju se soočamo sami s seboj, saj se v našem domu odraža vse: naše odločitve, način življenja in navade. Pri pospravljanju nikoli ne gre samo za stvari, ampak tudi za vse tisto, kar je zadaj za stvarmi: zgodbe, spomini, zgrešeni nakupi, upanja … Ko urejamo svoje stvari, na nek način urejamo tudi svoje življenje. Prevelika količina stvari, prenatrpanost v prostorih, omarah in predalih ali slaba organizacija so lahko veliko breme, kar vpliva na to, kako se počutimo in kako poteka naš dan. Kdor temeljito pospravi in uredi svoje stvari, občuti razbremenjenost, olajšanje, zadovoljstvo in notranji mir, pa tudi nove ideje. Tako kot pravijo – urejen dom, urejene misli – in obratno. Urediti svoje stvari pomeni tudi vzeti življenje v svoje roke. Urejen dom je pomemben temelj, da živimo kakovostno, se imamo lepo in da lahko uspevamo.

Pospravljanje prinaša jasnost, saj ugotovimo, kaj potrebujemo in koliko. In običajno je to veliko manj, kot imamo po naših domovih.

Kako prostor, v katerem živimo, vpliva na naše razpoloženje in počutje?

Pri svojem delu večinoma delam z ženskami in same opišejo, če je dom neurejen, se težko sprostijo in umirijo, da jih dom duši, da stalno pospravljajo ali prestavljajo stvari, pa nikoli ne pridejo do točke, da je dom pospravljen, da jim to jemlje energijo. Tudi raziskave kažejo, da neurejenost doma vpliva na razpoloženje, zadovoljstvo, zbranost, odnose, zdravje in celo na kakovost spanca. Po končanem temeljitem pospravljanju se ljudje počutijo razbremenjene, olajšane, lahkotne, zadovoljne in predvsem ustvarijo več časa in pozornosti za tisto, kar jim je najbolj pomembno.

Kje naj začnemo, če je naš doma totalni kaos?

Pred temeljitim pospravljanjem začnemo najprej z razmislekom. Odgovorimo si, zakaj želimo pospraviti in kaj želimo izboljšati. Vsakogar spodbudim, da razmisli in opiše, kako poteka njegov popolnoma običajen dan na idealen način in kako se želi počutiti, ko odpre vrata svojega doma. Pomembno je tudi, da si za pospravljanje vzamemo čas in da si naredimo kar načrt, ki je obvladljiv in izvedljiv. Predlagam tudi pospravljanje po kategorijah in ne po prostorih.

Veliko ljudi se zatakne pri tem, da si najprej nakupijo vse mogoče škatle, organizatorje … Kaj jim svetujete?

Vedno svetujem, da se med pospravljanjem vzdržijo kakršnihkoli nakupov in da se stvari najprej pregledajo. Večinoma imamo že vse doma, le stvari nimajo pravega mesta. Za izboljšave je čas na koncu, ko vse pregledamo.

Kako vzdrževati urejenost doma, če imamo veliko družino in morda tudi majhne otroke? Tudi Marie Kondo je po tretjem otroku povedala, da težje vzdržuje red …

Če doma želimo imeti red, moramo nekaj pozornosti posvetiti temu, da ga vzpostavimo, da imamo doma smiselno strukturo, kje hranimo stvari in da se to prilagaja našemu načinu življenja in predvsem da je to čim bolj enostavno in pregledno, da vemo, kaj imamo in kje, da bomo sproti in lahkotno vzdrževali red. Predvsem pa da tudi ostali člani v družini vedo, kje stvari so in da sodelujejo pri sprotnem pospravljanju – torej vračanju stvari na svoje mesto. Prav z dobro organizacijo se dom lahko prilagaja tudi majhnim otrokom, da sodelujejo pri vsakodnevnih opravilih, se učijo in osvajajo nove veščine.

Marie Kondo je izjavila, da odkar ima tri otroke, urejen dom ni več prioriteta. To se mi zdi normalno in popolnoma normalno je tudi, da dom z majhnimi otroki ni stalno pospravljen. Pri metodi KonMari ne gre za to, da s pospravljanjem stremimo k popolnosti, ampak za to, da nas dom podpira (nasprotno od ovira) pri našem načinu življenja v kateremkoli življenjskem obdobju smo. Vendar pa imeti neurejen ali nepospravljen dom ni eno in isto. Če je dom urejen, pomeni, da smo obdani s stvarmi, ki jih imamo radi in jih res potrebujemo, te pa imajo svoje pregledno in dostopno mesto. Če pa je dom nepospravljen, pomeni, da stvari niso na svojem mestu, in če je dom urejen, je lahko hitro pospravljen. Metoda KonMari ureditve doma je veliko več kot to, da vse lepo izgleda, ampak je pomembno, kako se počutimo, kako preživljamo čas, kaj imamo radi in kaj nas veseli.

Kako otrokom privzgojiti pospravljanje? Kako ste vi svojim otrokom to privzgojili?

Pospravljanje je nekaj, kar zahtevamo od otrok, a jih tega ne učimo. Učimo jih, kako počistiti, ampak pospravljati pa ne. Starši se tudi pri stvareh radi odločamo namesto otrok, npr. kaj bi morali imeti in kje, kaj naj oblečejo, katere igrače naj obdržijo … Dobro se je zavedati, da je pospravljanje lahko zelo poučno, tudi ustvarjalno in zabavno ter da gre za veščino, ki jo lahko osvoji vsak. Otroci lažje kot odrasli prepoznajo, kaj imajo radi, in prav je, da to gojijo in da jih spodbujamo pri tem. Ko so otroci majhni, skupaj z njimi vzpostavimo sistem, kje bodo določene stvari hranili, bodisi oblačila, igrače ali stvari za šolo. Red daje tudi občutek varnosti, krepi samozavest, vzdrževanje reda pa otroke navaja na samostojnost, odgovornost, zavestno izbiro in tudi skrb za okolje. Vzdrževanje reda je lahko tudi kreativno in če otroci sami najdejo rešitve za dobro organizacijo, bodo red raje vzdrževali. Predvsem pa bodimo dober zgled. Otroci nas bodo posnemali tudi pri tem. Nikakor pa ne pospravljajmo za otroki, to je dolgoročno slabo. Raje prilagajajmo dom, da lahko določene stvari otroci dosežejo in pripravijo sami.

Vsakogar spodbudim, da razmisli in opiše, kako poteka njegov popolnoma običajen dan na idealen način in kako se želi počutiti, ko odpre vrata svojega doma.

Pri nas otroka počasi zaključujeta najstniško obdobje. Držimo se pravila, da v skupnih prostorih velja red za vse družinske člane. Otroški sobi sta zasebni prostor otrok, kar urejata po svoje. Oba otroka imata raje red in ko pride do kaosa, kar se seveda dogaja, bosta prej ali slej pospravila sama od sebe. Mislim, da je pomembno, da otroke navajamo na red od zgodnjega otroštva. Ne samo na pospravljanje, ampak tudi na to, kako izbirajo, sprejemajo odločitve in kakšen odnos imajo do stvari in potrošništva. Dobro je tudi, da se starši zavedamo, da otroci ne potrebujejo toliko stvari. Če je stvari, na primer igrač, preveč, jih ne morejo ceniti. V Veliki Britaniji so naredili raziskavo in ugotovili, da ima otrok povprečno 130 igrač, na dan pa se lahko igra z največ 12 igračami. To je tudi opomnik staršem, da smo pazljivi, koliko stvari prestopi prag našega doma.

Kaj pa če je eden od partnerjev zelo »pedanten«, drugi pa bolj »razpuščen«, kar se tiče urejenosti doma?

Ljudje smo radi pametni za druge in tudi pri pospravljanju je tako, da je lažje predlagati drugim, kaj naj obdržijo in kaj ne ali kako naj kaj pospravijo. Včasih ženske svojim možem ali obratno moški svojim ženam očitajo, da imajo nečesa preveč. Prav je, da vsak pospravi in uredi najprej svoje stvari, ne da se odločamo za druge. Prav je, da spoštujemo, kar nekomu prinaša veselje. Prav je, da se o tem tudi pogovorimo in smo odkriti, kaj nas moti in zakaj. Pospravljanje lahko tudi zbližuje. Ko ne obsojamo in skušamo razumeti situacijo, se pokažejo tudi načini, kako najti rešitev. Kdor uredi svoje stvari, je bolj miren tudi glede stvari ostalih družinskih članov. Pospravljanje je tudi nalezljivo, ker imamo vsi raje red in prej ali slej nam bodo sledili tudi ostali družinski člani.

Marie Kondo pravi, da moramo obdržati le stvari, ki »sparks joy« – izžarevajo veselje. Nekatere stvari ne izžarevajo veselja, pa jih vseeno potrebujemo …

To je res, da nas nekateri predmeti ne veselijo, kot na primer kakšno orodje, vendar pa nam prinaša veselje to, kaj s tem orodjem lahko postorimo. V takih primerih pomislimo na uporabnost.

Gre za to, da nas dom podpira, ne pa ovira pri našem načinu življenja.

Zakaj se obrniti po pomoč pri pospravljanju?

Mislim, da imamo organizacijo doma za nekaj, kar je samoumevno, ali nekaj, kar ni prioriteta. Če je stvari preveč in nimajo svojega mesta, nas prerastejo in stvari začnejo obvladovati nas. Če se znajdemo v začaranem krogu, ko ne zmoremo sami vzpostaviti reda, ko smo doma zaradi stanja v domu celo pod stresom, se doma ne moremo odpočiti ali pa stalno pospravljamo, pa nikoli ne končamo, bomo v primeru, da najamemo pomoč, začarani krog uspeli lažje in hitreje presekati in bomo s pospravljanjem tudi zaključili ter se tako uspeli premakniti naprej. Morda tudi sami ne vidimo možnosti za dobro organizacijo, nekdo od zunaj, ki prostor vidi neobremenjeno, pa lahko ponudi veliko praktičnih rešitev in nasvetov.

Zakaj je v sodobnem človeku takšna potreba po kopičenju stvari?

To je kar kompleksno in povezano z več vidiki: občutkom varnosti, čustvi, socialnimi pritiski, potrošniško kulturo itd. Med najbolj pogostimi razlogi, da se težko ločimo od stvari so, da bodo stvari še kdaj prav prišle ali da imajo stvari neko čustveno vrednost in nas povezujejo s preteklostjo, pa se bojimo, da bodo s stvarmi odšli tudi spomini. Včasih se težko ločimo, ker so bile stvari drage in imamo občutek krivde ali pa ker smo jih dobili za darilo. Da imamo veliko stvari, je seveda tudi odraz časa, v katerem živimo, saj imamo nešteto možnosti izbire in stvari še nikoli niso bile tako lahko dosegljive, dostopne in hitro nadomestljive. Zato prav zavestna izbira in to, da obdržimo (in kupujemo) le tiste stvari, ki nam prinašajo veselje, pomaga prepoznati, kaj želimo in kako želimo živeti.

Na svojem blogu omenjate vizualni hrup. Kaj to pomeni?

Vizualni hrup je izraz, ki se uporablja za opisovanje elementov, ki so moteči, neurejeni ali prekomerno obremenjujejo vidno polje. Na primer veliki oglasni panoji so lahko vizualni hrup v nekem okolju – na primer na neki stavbi ali v naravnem okolju. Tako je tudi v domu lahko preveč predmetov, ki so neurejeni in vsepovsod in tako rekoč kričijo na nas oziroma nas motijo, jemljejo našo pozornost in povzročajo neugodje, zato se težje umirimo in osredotočimo.

Je perfekcionizem in brezhibno pospravljeno stanovanje lahko tudi nezdravo? Vsak pozna koga, ki kompenzira kakšne psihične ali življenjske težave s tem, da nima niti prahca nikjer …

Perfekcionizem je omejujoč, tudi pri pospravljanju ali vzdrževanju čistoče. Bolj kot popolnost sta pomembna naša miselnost in pristop do teh opravil, ki ju izbiramo sami. Namesto popolnosti naj bo merilo raje praktičnost, osebno zadovoljstvo in to, kako preživljamo dan, saj tako kot potekajo naši dnevi, tako živimo naše življenje.

So vaše stranke večinoma ženske? Še vedno velja, da je pospravljanje in urejanje doma bolj žensko opravilo?

Drži, pri svojem delu večinoma delam z ženskami in se strinjam, da nad urejenostjo doma večinoma bdimo ženske. Vendar pa gospodinjska dela niso več samo skrb žensk, kot so bila včasih.

Pospravljanje je nekaj, kar zahtevamo od otrok, a jih tega ne učimo. Učimo jih, kako počistiti, ampak pospravljati pa ne.

Med delom gotovo vidite veliko domov. Kakšen je dom povprečnega Slovenca? Kje moramo kot narod šenapredovati na tem področju?

Mislim, da imamo Slovenci visoko kulturo bivanja tako glede na velikost domov, materialov, povezanosti doma z naravo, veliko domov ima tudi vrt. Mislim tudi, da Slovenci veliko vlagamo v izgradnjo ali obnovo, opremo in veliko del postorimo tudi sami. Smo tudi ponosni na svoje domove in prav je tako, kje drugje kot doma naj bi se počutili najbolje.

Glede urejenosti in čistoče menim, da imamo vsi raje urejen in čist dom, to je v človekovi naravi. Je pa tako, da dom odraža vse: naše vsakodnevne navade, potrošniške navade, naše prioritete, naš način življenja. Nekateri zelo spretno in sproti urejajo dom, drugim pa to ne uspeva in težava je potem v tem, da dom in stvari začnejo obvladovati nas in ne obratno.

Mislim, da je dobro, da organizaciji doma posvetimo nekaj pozornosti, saj nam to lahko zelo olajša vsakdan. Včasih so to lahko le majhne izboljšave ali prilagoditve in kakšna stvar manj.