Sveto tridnevje v barvah

Že zelo majhni otroci so dovzetni za barve. Zakaj jih ne bi vključili v sveto tridnevje s pripovedovanjem o Jezusu preko barv?

Velikonočno tridnevje je lahko dobra priložnost, da si družina ustvari lastno tradicijo praznovanja, s katero se bo spominjala Jezusovega trpljenja in vstajenja. Z njo bo obogatila tradicionalne izraze praznovanja, krepila povezanost znotraj družine, ki bo otrokom ostala kot duhovna popotnica, obenem pa bo to za otroke tista prva šola o veri, ki je ne more nadomestiti nobena druga oblika izobraževanja. Najlepše pri tem je, ko svoje otroke vidimo, kako iz leta v leto sami več doprinašajo vanjo in jo imajo za svojo, družini pa bodo to dragoceni spomini.

Nekatere družine praznujejo ves veliki teden od cvetne nedelje naprej, druge postavljajo grob ali posebno pozornost namenijo umetelni izdelavi pirhov … Tradicij je pravzaprav toliko, kot je družin. Pri majhnih otrocih pa se dostikrat sprašujemo, kako bi jim kljub temu, da še ne razumejo pomenov običajev, lahko te približali po vsebinski plati. Ena od možnosti je z običaji, ki so jim zanimivi in povezani z barvami, ki jih imajo že zelo majhni otroci radi in jih opazijo, ne da bi o njih govorili. Malce večji, ki že govorijo, pa bodo o barvah in predmetih spraševali sami od sebe, mi pa jim bomo spontano lahko govorili o Jezusu.

Pomembno: če želimo praznovati vse tri dni, se moramo nanje starši zvečer pripraviti, da bo otroke simbolike spremljala vse od jutra, ko začenjamo svoj dan.

Veliki četrtek – večerja in umivanje

Na veliki četrtek se spominjamo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je temelj postavitve zakramenta evharistije. Ta dan so bolj kot barve v ospredju običaji – večerja in umivanje nog. Z otroki lahko pripravite posebno večerjo, v katero so vključeni:

• nekvašen kruh (lahko v obliki krogov, ki spominjajo na kruh iz Jezusovih časov, v katerega pred peko zarežemo križ: pri večerji ga razlomimo in otrokom povemo, kaj smo storili, da bodo razumeli izraz lomljenje kruha),
• napitek v kozarcih v obliki keliha ali kozarca, ki ga uporabljamo pri praznovanjih (lahko govorimo o vinu in zakaj se kruh in vino spremenita v Jezusovo telo in kri).

Pred ali po večerji si eden ali oba starša namestita predpasnik ali za pas zatakneta brisačo, prineseta lavor ali vrč z vodo in otrokom umijeta noge. Ne boste se mogli izogniti njihovemu začudenju in vprašanjem, ki so lahko odlična priložnost, da jim razložite, zakaj je isto storil Jezus svojim učencem: da bi jim dal zgled služenja in ponižnosti, hkrati pa nas spominja tudi na naš krst (ki je lahko še ena tema za večerni pogovor).

Veliki petek – rdeča

Na ta dan se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, zato stanovanje okrasimo z rdečo barvo. Na mizo lahko pogrnemo rdeč prt in kupimo rdeče rože. Rdečo bodo otroci zelo dobro opazili, prav tako šopek rdečih rož, če jih sicer nimamo vsak dan na mizi. Rožo lahko zataknemo tudi za križ na steni. Lahko pa naredimo stvar še zanimivejšo in damo nalogo otrokom, naj poiščejo rdečo stvar in poskrbijo, da bo v vsaki sobi našega doma nekaj rdečega.

Če bomo imeli skupno večerjo (ki bo za odrasle edini večji obrok tega dneva), jo prav tako z malo domišljije lahko obarvamo rdeče (rižoto obarvamo s papriko, postrežemo rdečo peso, na mizo damo rdeča jabolka ali nekaj jagod …).

Velika sobota – uvelo cvetje, suhe veje

Čeprav se na veliko soboto ukvarjamo s pripravo velikonočnih jedil in hiša že diši po prazničnem, se do večera spominjamo tega, da je bil Jezus mrtev in pokopan v grobu. Zato lahko dom okrasimo z vsem, kar simbolizira umrljivost: s suhimi vejami, suhimi ali uvelimi rožami, ki jih raztresemo po jedilni mizi, s katere umaknemo prt. Prav tako lahko s kosom blaga pokrijemo Jezusovo telo na križu na steni. Mlajši otroci bodo spraševali o tem, zakaj Jezusa ni, zakaj so rožice tako grde, starejši pa bodo morda že postavljali težja vprašanja o tem, zakaj je Jezus umrl, če pa je bil Bog …

Velika noč – belina in svežina

Na veliko noč, ko praznujemo Jezusovo vstajenje in se veselimo, lahko stanovanje odenemo v belo ali zlato ali barvo, s katero najraje praznujemo. Na mizo lahko pogrnemo bel prt, bele rože, ali pa natrgamo spomladanske rože, kot so narcise in marjetice in jih posujemo po njej. Dan prej lahko spečemo tudi »prazne piškote« (o katerih bomo na Iskreni.net pisali v soboto), ki bodo simbolizirali prazen grob. Če pa smo postavljali velikonočni vrt, na njem odvalimo kamenček ali papir v obliki kroga, ki simbolizira odvaljeni kamen.

Na velikonočno jutro lahko otroke potiho zbudimo z vabilom, da je Jezus vstal iz groba in da naj se gredo prepričat, v dnevni sobi pa skupaj zapojemo Alelujo in opazujemo, kako je vse belo oziroma praznično. Običajno se nam nato mudi k vstajenjski maši, po njej pa na velikonočni zajtrk. Tudi ob njem je lahko priložnost, da še enkrat preberemo evangelij iz Svetega pisma in se pogovarjamo o tem, kako so ženske tekle h grobu, kako so se ustrašile angela in kaj jim je povedal. Predvsem pazimo na to, da bodo otroci po nas doživljali veliko noč kot vesel praznik, ki mu energijo daje vstali Kristus.