
Je vaš dojenček priden? Za tem se običajno skriva vprašanje – ali pridno spi? Antropolog dr. McKenna ugotavlja, da smo zahodnjaki ustvarili kulturo pričakovanj do dojenčka in se požvižgamo na biološke potrebe.
Dr. James McKenna, profesor antropologije in svetovno znan strokovnjak s področja spanja dojenčkov, še posebej spanja staršev z dojenčki ali t. i. skupnega spanja (spanja dojenčka skupaj s starši) v povezavi z dojenjem. V intervjuju, ki ga je imel za enega od tujih portalov, je delil svoje poglede na skupno spanje in vzorce dvofaznega spanca. Ponudil je tudi nekaj nasvetov za nove starše.
Kultura starševskih pričakovanj
Njegovo raziskovanje skupnega spanja matere in otroka se je začela, ko je izvedel, da je njegova žena noseča. Tako kot večina staršev sta si nabavila kup literature s tematiko o dojenčkih, starševstvu ipd.
Dojenčkov psihološki sistem ne more najbolje delovati brez stika z materinim telesom, zato prvo obdobje dojenčka nekateri strokovnjaki imenujejo kar »zunanja nosečnost«.
»Toda ko sva prebrala nekaj knjig o tem, kako najbolje skrbeti za otroka, sva ostala z enim od dveh zaključkov: ali je bilo vse, kar sva se naučila iz antropologije, mojega področja, napačno ali pa so vsa zahodna priporočila o tem, kako najbolje poskrbeti za otroka, niso imela nič skupnega z otroki.«
Pojasni, da sta ugotovila, da vsa priporočila bolj odražajo to, kar si starši zahodnih kultur želimo, da bi postali naši otroci, namesto da bi odražali to, kar naši otroci v resnici so in kaj potrebujejo.
Ranljiv človeški mladič
V katerem koli uvodu v uro biološke antropologije se študentje učijo, da je človeški mladič najbolj ranljiv, najbolj odvisen od stika, najbolj počasen v razvoju in najbolj odvisen primat-sesalec od vseh. Najbolj zato, ker se ljudje rodimo nevrološko nezreli.
Da se dojenček lahko varno rodi skozi majhno medenično odprtino, ki je pravzaprav »arhitekturna zahteva« za to, da lahko hodimo pokonci, se mora dojenček roditi s samo 25 % prostornine možganov odraslega človeka.
To pomeni, da njegov psihološki sistem ne more najbolje delovati brez stika z materinim telesom, ki nadaljuje z uravnavanjem dojenčka podobno kot med nosečnostjo. Zato prvo obdobje dojenčka nekateri strokovnjaki imenujejo kar »zunanja nosečnost«.
Dojenček. Dojenček + nekdo.
Mati s telesnim stikom z dojenčkom spreminja njegovo dihanje, telesno temperaturo, stopnjo rasti, krvni pritisk, raven stresa in samo rast. Z drugimi besedami – materino telo je edino okolje, na katerega je prilagojen človeški otrok. Kot je nekoč rekel znani otroški pediater in psihonalaitik dr. Donald Winnecott: »Ni nobene take stvari, kot je dojenček, sta pa dojenček in nekdo.«
Nekoč je znani otroški pediater in psihonalaitik dr. Donald Winnecott rekel: »Ni nobene take stvari, kot je dojenček, sta pa dojenček in nekdo.«
»To je globoka resnična znanstvena začetna točka, da razumemo, zakaj dojenčki ne bodo nikoli sprejeli ali se odzvali na izjavo, da morajo spati sami,« pravi dr. McKenna. Samotno spalno okolje za dojenčka predstavlja nevrobiološko krizo, saj ne more odgovoriti na njegove osnovne potrebe.
Po novem sta samostojno spanje v ločeni sobi in nedojenje prepoznana kot neodvisna dejavnika za sindrom nenadne smrti v zibki (SIDS). To je tudi razlog, zakaj večina sveta še nikoli ni slišala za ta sindrom (tej večini skupno spanje predstavlja navado, o kateri niti ne razmišljajo, ali bi jo izvajali).
»Z ženo sva bila šokirana, ko sva prebrala, kaj pravijo raziskovalci otroškega spanca o normalnem spancu za dojenčke in o ideji, da morajo se morajo ti sami potolažiti,« svoje spoznavanje področja skozi lastno izkušnjo opisuje McKenna. Z ženo sta hitro razčistila, da taka prepričanja ne morejo biti več kot kulturni konstrukti brez empiričnih dokazov, ki bi dokazali verodostojnost.
Vpliv matere na dojenčkovo dihanje
»Ko se rodil moj sin, sem odkril, da lahko upravljam njegovo dihanje s spreminjanjem hitrosti svojega dihanja, kot da bi morala biti usklajena eden z drugim. Moje kasnejše raziskovanje je potrdilo, da se materino in dojenčkovo dihanje uravnava s prisotnostjo vsakega izmed njiju – zvoki vdihavanja in izdihavanja, dviganje in spuščanje prsi in ogljikov dioksid, ki ga izdiha eden in vdiha drugi, kar pospeši naslednji dih! V znanstvenih člankih sem se prepiral o tem, da je to še en znak, ki opozarja dojenčke, naj dihajo.«
Držanje, nošenje in spanje z dojenčkom ni samo lepa družbena ideja, ampak tudi pomemben prispevek k njihovemu dobremu počutju.
McKenna je na opičjih mladičih preučeval negativne psihološke učinke kratkotrajne ločenosti od matere, na primer na bitje srca, dihanje, telesno temperaturo, dovzetnost za viruse, stopnje kortizola, prebavo in samo rast. »Kako naj bom presenečen nad tem, da smo najmanj zreli primati – mi – še bolj občutljivi na vse čutne znake? Držanje, nošenje in spanje z dojenčkom ni samo lepa družbena ideja, ampak tudi pomemben prispevek k njihovemu dobremu počutju.«
Tudi dojenček vpliva na mamo med skupnim spanjem!
»Odločil sem se, da bom znanje o obnašanju primatov prenesel na nas in videl, ali nočni stik (dojenje in spanje z materjo) v resnici vplivajo na dojenčke tako, kot sem opisoval in kaj se dogaja, ko dojenčki spijo sami. Vodil sem skupino znanstvenikov, ki so prvič doslej dokumentirali vedenjske in psihološke učinke samostojnega spanja dojenčkov in spanja, ki vključuje telesni stik med spanjem z materjo in dojenje.
S tem smo pokazali, kako telesni stik matere in dojenčka kaže na to obojestranski vpliv – ne le da mati spreminja dojenčkovo spanje in psihološko stanje, ampak tudi dojenček vpliva na materino obnašanje in psihološko stanje. Če je skupno spanje varno organizirano, ima to pozitivne razvojne učinke na rastoče dojenčke.
Vsekakor mater ne bi smeli stigmatizirati ali jih imeti za neodgovorne zaradi spanja v skupni postelji. Pravzaprav 90 % človeštva spi s svojimi dojenčki v taki ali drugačni obliki!
Ljudje smo dvofazni spalci
McKenna je tudi zagovornik dejstva, da smo ljudje v resnici »dvofazni spalci«: »V ZDA pričakujemo, da moramo spat ob 11h zvečer in praktično umreti do 7. ure zjutraj. In če ne, imamo patologijo – nespečnost.« Človeški metabolizem se zvečer upočasni in po vsej verjetnosti se naša biologija nagiba k nekakšni obliki dvofaznega spanca. Dejstvo, da se so se v večini kultur sposobni temu prilagoditi, nedvomno odraža našo razvojno preteklost, v kateri se je to razvilo kot potreba po izhodu iz intenzivne dnevne vročine.
Kulturne vrednote podčrtavajo, če ne kar določajo, kako in kdaj spimo. V ZDA izraz »nočem, da me ujamejo dremajočega« kaže na to, da je dremež neke vrste kršitev. Druge kulture pa dajejo prednost dnevnemu dremežu in »siesti«. Tudi evolucijsko je bilo za praljudi pomembno, da so bili tudi med spanjem lahko oprezni in so se hitro prebudili.
Kaj priporoča staršem?
»Delajte tisto, kar deluje v vaši družini, in zaupajte sebi, da poznate svojega otroka bolje kot katera koli zunanja avtoriteta. Največ časa z otrokom preživite vi in vsak otrok je drugačen.« Delajte tisto, kar deluje v vaši družini, in zaupajte sebi, da poznate svojega otroka bolje kot katera koli zunanja avtoriteta.Pove, da ne obstaja nobena predloga za odnos, ki ga razvijemo. Mnogo družin ima zelo razdelano, kje njihov dojenček »mora« spati. Starši z manj togimi idejami o času in kraju dojenčkovega spanja pa so v splošnem bolj srečni in imajo manj možnosti za razočaranje, ko njihovi otroci ne zmorejo slediti vzorcu, tj. da bi spali vso noč.
»Poleg vsega imejte v mislih, da dojenčki nimajo načrta; ne poskušajo vam oteževati stvari ali manipulirati z vami. S tako nerazvitimi možgani so tako blizu svojim genom, kot noben človek ne bo nikoli in imajo malo nadzora nad svojim obnašanjem. V svojih prvih šestih ali sedmih mesecih življenja ne poznajo »hočem«, ampak le potrebe. Ne pozabite, da so dojenčki toliko »žrtve« svojega obnašanja kot ste morda vi,« pravi McKenna.
Najslabša kulturna iznajdba: »Priden dojenček«
Ključ do zadovoljstva staršev ne leži v tem, da sprejmemo, kar nam drugi pravijo, ampak da smo odprti do tega, kako se konstelacije odnosov, ki ustrezajo naši družini, sekajo in tečejo z rešitvami, za katere se zdi, da delujejo. »Poskušajte ne soditi spanja vašega dojenčka. Ne zamenjujte zdravniško dognane dobrobiti spanja celo noč z »moralnim dobrim« − idejo, da »pridni dojenčki« spijo celo noč. Najslabša kulturna iznajdba za vse starše je bil pojem »pridnega dojenčka««, je prepričan McKenna.
Vir: huffingtonpost.com
Foto: babystrollerhub.com, babygearblog.net, q1065.fm
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!