Sveta Lucija – od namizne svetilke do družinske svetnice

Vir: nedjelja.ba

Verjetno vsi poznamo tiste miniaturne koledarje, ki ob koncu vsakega leta najdejo pot v naše domove. Koledarčke, kjer so navedena imena in godovni dnevi za vsak dan v letu in ki jih lahko damo tudi v denarnico. Jaz se teh koledarjev spominjam še iz otroštva in vedno znova sem na njih iskal (zame osebno) najbolj »čudna« imena. Eno izmed njih je bilo Lucija. 🙂

Lučka? To ni ime, to je namizna svetilka.

Ampak Bog (kot velikokrat doslej) je mojo asociacijo ob imenu Lucija obrnil tako, da sem se lahko prepričal, da se zarečenega kruha največ poje.

Ne znam natančno pojasniti, zakaj mi je ime Lucija privabilo nasmešek na obraz. Verjetno zaradi tega, ker me je pomanjševalnica (Lučka) spominjala na razsvetljavo in mi je bilo smešno, kako bi lahko bilo komu ime enako kot namizni svetilki. 🙂

Ampak Bog (kot velikokrat doslej) je mojo asociacijo ob imenu Lucija obrnil tako, da sem se lahko prepričal, da se zarečenega kruha največ poje.

Ko sem spoznal svojo ženo (njeno ime lahko ugibate :)) mi je hitro postalo jasno, zakaj ima sveta Lucija posebno mesto v naši zgodovini in kako to, da moja žena nosi ime ravno te svetnice.

Zavetnica bolnih otrok

Sveta Lucija je med drugimi zavetnica slepih, kmetov, krojačev, šivilj, pa tudi bolnih otrok. In ravno to, da lahko njej priporočamo naše otroke, ki se borijo z manjšimi ali večjimi boleznimi, preizkušnjami, tudi trpljenjem, je zame nekaj najlepšega. Vsak starš slej kot prej spozna, kako nemočen je, ko otrok zboli. Ko nobeno zdravilo v dani situaciji ne pomaga in ko si nemočen, ker enostavno ne veš, kaj še storiti. Takrat ostaneta dve preprosti dejanji; prvo je skrben in varen materin objem in drugo izročitev otrokovega zdravja v priprošnjo sveti Luciji. In oboje ima »zdravilen« učinek. Preverjeno.

Neverjetna moč in odločnost svete Lucije

Sveto Lucijo upodabljajo tudi s pladnjem v rokah, na katerem drži oči, ki si jih je iztaknila, da bi se izognila snubcu. Toda ta njena žrtev je bila nagrajena s tem, da ji je angel prinesel nove, še lepše oči.

Si lahko predstavljamo, kakšno žrtev je s tem naredila ta svetnica. Odrekla se je osnovnega človeškega čuta, zato da bi ohranila devištvo. Večina izmed nas si ne predstavlja, da bi lahko bili slepi in normalno živeli, sveta Lucija pa se je za slepoto odločila sama. In to ne zaradi kakšne želje po popularnosti, prepoznavnosti in vplivu, ampak preprosto zato, da bi ohranila svojo zaobljubo ljubezni do Jezusa. Kakšna neverjetna moč. Raje je prenašala trpljenje, kot da bi se odrekla lastni veri.

Lahko našim ženam nadenemo naziv »svetnica«?

Vem, to vprašanje lahko deluje malo pretirano. A je obenem lahko predvsem izraz velikega spoštovanja do vsega, kar naše žene počnejo za dobrobit naših družin.

Verjetno bi si tudi one kdaj najraje »iztaknile oči«, da ne bi videle vseh naših ravnanj.

In z mislijo na sveto Lucijo, ki je mučeniške smrti umrla za svojo vero, vabim tudi vas, dragi možje – pomislimo, a niso naše žene (vsaj deloma) svetnice? Koliko odrekanja, žrtvovanja, prilagajanja, sprejemanja je potrebno, da nas prenašajo. Verjetno bi si tudi one kdaj najraje »iztaknile oči«, da ne bi videle vseh naših ravnanj.

In ob vseh, ki svoje zavetje iščejo pri sveti Luciji, bi jaz dodal še tale predlog. Naj bo sveta Lucija s svojim vzorom žrtvovanja tudi zavetnica vseh naših žena. Zaslužijo si to.

Na praznik svete Lucije je v Sloveniji v navadi, da v plitvo posodo nasujemo zemljo in na zemljo žito, ki nato do božičnega večera vzkali in ozeleni ter ga nato postavimo ob jaslice. Vabljeni, da na današnji praznik to storite tudi v vaši družini.


Preberi več:

Komentarji

  1. Pozdravljen.
    Zo.lepo napisano..Se strinjam z vami da so naše žene trpeče Lucije. Ker skrbijo za nas in za vse drugo . Edino sebi ne posvečajo take pozornosti kot nam. Pri njih so vsi na drugi na prvem mestu nazadnje je pa sama.
    Zato jih je potrebno spoštovati in da jih cenimo.potrebno jih je kdaj tudi postavit na 1 mesto pred vsem drugim.
    Lp Roman

  2. Priznam, da osebno zelo težko razumem tole žrtev. To pa zato, ker so mi oči najpomembnejši človeški organ. Morda zato, ker se bojim in ne maram teme in ljubim svetlobo, sončne zahode, čudovito naravo, zemljo. Če ne vidiš, si oropan vsega tega.
    Ja, težko razumem to, da se nekdo načrtno “pohabi”, četudi za “višje” cilje. Ampak tudi oči nam je ustvaril Bog. Bi Jezus sploh od koga zahteval tako žrtev?
    Mogoče pa samo razmišljam, po človeško seveda.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.