Prosim, kupite mi rože, dokler sem še živa!

Thumbnail

Počasi se bližajo vsi sveti. Ob številu in velikosti cvetnih aranžmajev, ki bodo začeli krasiti pokopališča, imam občutek, da Slovenci več denarja namenimo grobovom kot rojstnim in materinskim dnem, dnevom žena in obletnicam skupaj.

Da ne bo pomote – seveda je lepo in prav, da na pokopališču prižgemo svečko, se spomnimo pokojnih in zanje zmolimo, tudi kakšna rožica ne škodi. A prepričana sem, da ena sveča zaleže enako kot cel paket, in da je preprost šopek (ali pa rože z domačega vrta) vreden enako kot nekaj deset evrov draga ikebana iz cvetličarne.

Ali število sveč in cena šopkov na grobu res pove, katerega pokojnika smo ohranili v lepem spominu? Ob pogrebih se te številke še podeseterijo. Venci, ikebane, žalni šopki … Ob smrti pokojni prejme več rož, kot jih je prejel v vsem svojem življenju!

V dneh pred prvim novembrom poslušamo pozive, naj denar, ki bi ga sicer namenili za sveče, raje darujemo v dobrodelne namene (npr. v akciji Manj svečk za manj grobov). Zakaj pa ne, a včasih niti ni treba do Karitasa ali Rdečega križa. Dovolj je, da se s pozornostjo spomnimo svojih najbližjih – zdaj, ta trenutek, namesto da čakamo njihov odhod v večnost.

Možje lahko večkrat prinesejo rože svojim ženam. Žene lahko v spalnici večkrat prižgejo svečko za romantični večer. S šopkom lahko razveselimo babico ali prijateljico. Zakaj bi čakali na rojstni dan ali celo na pogreb?

Svojcem in prijateljem zato javno sporočam, da rože, ki jih nameravajo prinesti na moj pogreb, sprejemam od jutri naprej – za kakšno priložnost ali pa tudi kar tako. Na pogrebu pa naj namesto cvetov prispevajo kakšno Zdravamarijo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.