
Imam hčerko, ki od svojega tretjega leta nosi očala. Ker izhaja iz družine številnih očalarjev, se glede tega nikdar ni pretirano sekirala. Ugotovila je celo nekatere prednosti in ugodnosti, ki jih ima zaradi tega – kot recimo najboljše mesto, kadar se nekaj gleda (pa naj bo TV ali predstava v gledališču) pa še en modni dodatek več ima kot njena občudovana starejša sestra.
Mi je pa deklica pred kratkim potarnala, da skoraj noben lik v risankah ne nosi očal, še zlasti ne dekliški. Kot edino izjemo mi je naštela Majo iz risanke Pižamarji, tu pa so se očalarke končale. In SEVEDA (kar jo najbolj boli) nobena Disneyeva princesa nima očal!
Trenutno je namreč v starosti, ko ne obleče ničesar drugega kot krilo, pred ogledalom (ali ugasnjenim TV ekranom) vadi priklone in si nekoč želi postati princesa. Tudi ko se je za pusta oblekla v Trnuljčico, je želela na pustno rajanje brez očal. Ker princese preprosto ne nosijo očal in pika.
Opazila sem, da je imelo britansko dekle podobno idejo.
Ampak zakaj? Zakaj bi deklice po svetu potrebovale princeso z očali, da bi se lahko poistovetile z njo? In zakaj bi jim šele to, da bi obstajala Disney princesa z očali, dalo priznanje, da je z njimi vse v redu, čeprav jih nosijo?
Zakaj ni dovolj, če ji to poveva in pokaževa oba starša, pa tudi vsa njena družina, njena okolica, če jo preprosto sprejmemo takšno kot je?
Veliko razočaranje LGBT skupnosti je bilo, da Elze niso spremenili v prvo homoseksualno usmerjeno princeso. Obstajajo celo pritiski, da bi bila naslednja Disneyeva princeska transspolna – torej da bi se rodila kot deček in se naknadno spremenila v dekle.
Vse to utemeljujejo z zlajnano parolo, da otroci v vsebinah, ki jih spremljajo, potrebujejo like, s katerimi se lahko poistovetijo.
Kar je pravzaprav precej trapasto izhodišče.
Mar potem potrebujejo »svojo« Disneyevo princeso tudi debeluške? Umsko prizadete deklice? Deklice brez ene okončine? Sploh veste, koliko je takšnih po svetu? Pa koliko je slepih ali gluhih deklet. Tudi Vse to utemeljujejo z zlajnano parolo, da otroci v vsebinah, ki jih spremljajo, potrebujejo like, s katerimi se lahko poistovetijo.one nimajo svoje princese. Pa tiste s krivimi zobmi ali razmakom med zgornjima enicama? Ali tiste z zobnim aparatom? Ali take s kljukastim nosom? Ali …
Toliko tipov, skupin, manjšin in posebnosti je, ki nimajo svoje zastopanosti med Disneyevimi princesami, da se LGBT skupnost res ne bi smela pritoževati. In tudi deklice z očali ne, roko na srce.
Vsakomur, ki malo gleda risanke z otroki, lahko tudi le tiste kratke, večerne, pred informativnimi oddajami, je povsem očitno, da se otroci zlahka poistovetijo z najrazličnejšimi liki, tudi če jim po videzu sploh niso podobni. Ne le, da ni potrebno, da niso enakega spola, ampak so lahko povsem drugačni, drugih narodnosti, ras, starosti, lahko so celo živali, roboti ali kuhinjski pripomočki, pa se bodo še vedno sposobni poistovetiti z njimi, če bo le zgodba dobro napisana, bodo zapleti zanimivi in dialogi verjetni.
Sploh pa je Disney v preteklosti že skušal svoje princese napraviti malo bolj raznolike – v njihove vrste so v 90ih vključili Arabko, Indijanko, Kitajko, nato v začetku tisočletja še črnko in nazadnje Polinezijko. In pri prav nobeni niso primerno predstavili njihove kulture, jezika, zgodovine …
Saj ne, da imajo vsi očalarji na svetu neko skupno kulturo ali karkoli, ampak na podlagi videnega si sploh ne želim, da bi imela katera od princes očala. Gotovo bi jim nekako uspelo tudi izkušnjo nošenja očal prikazati popolnoma potvorjeno.
Obožujem našo malo očalasto navihanko. In jo veselo kličem »moja princeska«, kljub temu, da princeske v risankah nikdar ne nosijo očal. Če bo treba, ji bom še stokrat povedala, da Disneyeve princeske niso odraz normalnosti (naj si enkrat samo pogleda, kako gromozanske oči imajo zadnja leta …). Da imajo te princeske pač nek predpisan videz in slog oblačenja. In da z njo ni čisto nič narobe, če temu modelu ne ustreza.
Nobene potrebe ni, da bi se istovetila in zgledovala po Disneyevih princeskah. Za zgled močnih in občudovanja vrednih žensk z očali pa ji res sploh ni treba iskati daleč …
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
To istovetenje z risankami…
To istovetenje z risankami in iskanje zarot v njih je že postalo nadležno. Nekoč se nismo istovetili s kačo (modri dirkač), pa mišem, psom, kravo, raco (Disney), pa niti s Čebelo (Majo). So pač bile risanke. Rad sem jih imel in “brigalo me je” kaj nekdo hoče v njih videt. Danes kot odrasel, pa mislim enako. Sodobne risanke so polne agende, kot vsa vsebina povsod. Presneta politična korektnost. Na koncu smo pač starši tisti, ki odločamo. Sicer je vse to iskanje dlake v jajcu prelaganje odgovornosti na druge. Risanke so nam zafurale otroke. Pa bi ugasnili TV/PC in šli z njimi v hosto nabirat listje.