Poletje – čas za bosonoge otroke

Vir: Shutterstock

In seveda tudi za bose odrasle! Le da ima hoja brez čevljev za zdrav otroški razvoj – in pri tem ne gre samo za stopala – še toliko večji pomen. Zato – sezujte svoje otroke!

Poletje je čas, ko še posebej otroci odvržejo večino svojih oblačil. Sploh na plaži. A ravno tam se srečamo s svojerstnim paradoksom. Namesto da bi se ob tem znebili tudi čevljev, mnogi otroci svoje superge, sandale ali crocse zgolj zamenjajo za posebne čevlje za v vodo. Tudi po ulici in vrtu tekajo obuti – da se ne bi porezali, opikali, obutali. Oz. da bi se sploh mogli premikati naokrog. Ker tla preveč “pikajo”.

Civilizacijska pridobitev?

Naši otroci pač niso in ne morejo biti utrjeni bosopetci, ker so večino časa obuti. Čevlji v naši družbi poleg zaščite in toplote za stopala predstavljajo še veliko več – poleg modnega dodatka tudi nekakšen osnoven atribut civiliziranosti. Bosi so le ubogi otroci v nerazvitem svetu, mi pa lahko svojim otrokom omogočimo “kakovostno obutev, ki varuje njihova stopala in jim omogoča zdrav razvoj”.

Bosopetci hodijo bolje

A kaj ko raziskave v resnici kažejo prav obratno – da so stopala bosopetih otrok bolj zdrava in bolje razvita od obutih. Njihova hoja je boljša, korak prožnejši, deformacij stopal manj, drža boljša, mišice bolje razvite, gibljivost večja, stopalni lok lepši, gležnji trdnejši, ploskih stopal skoraj ne poznajo …

Analiza 11 študij s tega področja (Wegener 2011) je pokazala, da nošenje čevljev vpliva na hojo otrok. V čevljih otroci hodijo hitreje in z daljšimi koraki kot bosi, stopalo se giblje manj, gležnji in kolena bolj, večje je prenašanje teže na peto. To pa ni način hoje, na katerega so naša telesa naravno prilagojena, zato je zaradi hoje v čevljih naše okostje neenakomerno obremenjeno. Več je tudi ploskega stopala, ki ga najbolje preprečujemo s hojo po pesku ali grobi podlagi, na kateri podzavestno krčimo vzdolžni lok stopala, da bi obremenili čim manjšo površino.

Najboljši so čevlji, ki jih ni

Pravzaprav je vedno več strokovnjakov, ki pravijo – najboljši čevelj za otroka je tisti, ki je najbolj podoben bosi hoji, še bolje pa je, če ga sploh ni. Dr. Lynn T. Staheli je to zagovarjal že pred dobrimi 20 leti, danes pa je stroka že soglasna, da je za kar najboljši razvoj stopala in hoje najboljša bosa hoja. Na premike v obravnavanju bosih nog kaže recimo tudi vzpon bosonogega teka.

Pri zdravem razvoju stopala namreč ne gre le za stopala, ampak za veliko več. Kot piše slovenski specialist ortopedije prof. dr. Janko Popovič v reviji Viva, ima stopalo zelo zapleteno strukturo, ki se zlahka poruši, zato jo je treba skrbno varovati: “Pravilno delovanje stopal in nog omogoča dobro telesno držo, kajti telesno mišičje prav prek mišic stopala in nog dobiva pobude za dejavnost. Nepravilna obremenitev nog povzroči napačno držo medenice in posledično nepravilno držo hrbtenice. Temu sledijo bolečine v križu.” Če se v otroštvu stopalo ne razvije pravilno, pogosto posledice občutimo šele kasneje v življenju.

Čevlji popačijo komunikacijo med stopali in možgani

Informacije, ki jih pri tem dobivajo s tal, jim omogočajo, da redkeje pogledajo v tla, zaradi tega pa imajo boljše ravnotežje in manj padajo.

“V tem nismo nič drugačni od živali,” opozarja ameriška profesorica ortopedske kirurgije dr. Carol Frey, “tudi mi ne potrebujemo čevljev za pravilen razvoj stopala.” Po njeni razlagi gre pri hoji za neprestano komunikacijo med stopali in možgani. Živčni končiči na stopalih (okrog 7800 jih je) zaznavajo podlago pod sabo in pošiljajo signale v možgane, s pomočjo katerih lahko ti določijo, kako in kam razporediti težo ob vsakem novem koraku. Čevlji pa popačijo to komunikacijo – debelejši je podplat, slabše je. Da lahko otroci v čevljih držijo svoje ravnotežje, morajo zato hoditi z bolj razširjenimi stopali, še pojasnjuje dr. Freyjeva.

Tudi britanska specialistka s področja razvoja otroških stopal Tracy Byrne opozarja, da prezgodnje nošenje čevljev lahko zavira otrokov razvoj hoje in možganov. “Ko hodijo bosi, malčki držijo svojo glavo veliko bolj pokonci. Informacije, ki jih pri tem dobivajo s tal, jim omogočajo, da redkeje pogledajo v tla, zaradi tega pa imajo boljše ravnotežje in manj padajo.” Bosi otroci hitreje shodijo in manj padajo.

Manj stimulacije možganov – manj razvoja

A ne le hoja in telesna drža, tudi možgani se ob tem razvijajo drugače. Boso stopalo je namreč neke vrste čutilni organ, ki zaznava že malenkostne spremembe podlage, se tej neprestano prilagaja, vse to pa razvija otrokov občutek za ravnotežje, gibanje, držo (tudi kasneje v življenju), zaznavanje lastnega telesa in stik z okoljem. Če hodimo v čevljih, je senzoričnih odzivov manj, nastaja manj povezav med nevroni, delovanje možganov je zmanjšano.

Močan zagovornik (bose) hoje v otroštvu je zaradi tega vpliva na možgane tudi priznani srbski nevroendokrinolog in član svetovnega odbora Mense dr. Ranko Rajović, ki že več let opozarja na naraščajoči primanjkljaj otrok na tem področju. V nedavnem intervjuju za rtvslo.si je ponovno poudaril, da je gibanje ključno za razvoj živčnega sistema pri otrocih.

Platfus in kognitivni izpad

Platfus gre z roko v roki s kognitivnimi izpadi pri otrocih

Hoja bi po njegovem morala biti ena najpomembnejših dejavnosti otroka do 12. leta, še posebej pa v prvih petih letih, zato se mu zdi zaskrbljujoče naraščanje števila otrok s ploskim stopalom, ki ni dednega izvora. “Ni pomembna sama hoja, gre za kompleksen proces, pri katerem gre tudi za tek in gibe z rotacijo in ravnotežjem. Otroci, ki so bosi, s tem pošiljajo na tisoče pomembnih dodatnih impulzov v možgane,” pojasnjuje dr. Rajović. “Če so nekatere strukture velikih možganov slabše stimulirane in razvite, najprej iz funkcij izpade tisto, kar je najbolj občutljivo – to so branje, pisanje in računanje,” opozarja Rajović, ki meni, da gre platfus z roko v roki s kognitivnimi izpadi pri otrocih.

Če že čevlji – kakšni sploh?

Dojenčki in otroci, ki se plazijo, ne potrebujejo drugega kot nogavičk in škorenjcev, ki jih pozimi grejejo, priporoča dr. Freyjeva. Tudi malčki bi morali biti, kolikor je le mogoče, bosi, da bi razvili čim močnejše mišice stopal in njihovo koordinacijo.

Če otrok že mora nositi čevlje, pa dr. Staheli svetuje, naj bodo ti čim bolj lahki, prožni in upogljivi (da jih je v stopalu mogoče prepogniti), čim bolj pravokotne oblike, predvsem pa brez stopalnega loka in trdih opetnikov, ki so nekoč veljali kot potrebne za dobro oporo stopalu. Mnogi otroški ortopedi danes močno nasprotujejo kakršni koli “ortopedski” obutvi za popravljanje ploskega stopala in podobnih nepravilnosti.

Bosi vsak dan!

Bosonoga hoja bi morala biti nujen sestavni del otrokovega vsakdana v vseh letnih časih. Priložnost za to je lahko vsaj doma. Ker v našem okolju in podnebju stopala posebej v hladnejših delih leta vendarle potrebujejo nekaj zaščite, pa nam poletje nudi enkratno priložnost, da otroke spodbujamo k čim več bosopetim izkušnjam.

Viri: theguardian.com, unshod.org, express.co.uk, rtvslo.si, viva.si