Po »Je suis Norma«: to bo referendum o ponižanju in dostojanstvu

Ne vem, če se dobro zavedamo, kaj se je zgodilo na referendumskem soočenju na TV Slovenija pred točno tednom dni. In kaj vse so lahko posledice: ne samo za nedeljski referendum, ampak za klimo v naši državi po 20. decembru nasploh.

Edino televizijsko soočenje, ki nam ga je državljanom (beri: »odjemalcem električnega priključka«), namenila nacionalna televizija, je bilo brez dvoma najpomembnejši trenutek letošnje kampanje.

Še več: bilo je tako šokantno in v gledalcih sprožilo tako močna čustva, da bo po mojem mnenju rezultat referenduma v veliki meri odvisen od tega, kako se bodo ljudje soočili s čustvi, ki so jih ob soočenju doživeli.

Prvo ponižanje: kljukci, češplje in hormonski motilci s tribune PROTI

Kljub ostri razdeljenosti Slovenije ob referendumskem vprašanju je bil o tej oddaji dosežen dokaj širok sredinski konsenz: oddaja je bila negledljiva.

Seveda so to oceno veliko bolj brez zavor, lahkotno in mestoma celo triumfalistično, izrekali tisti, ki so ZA. Čeprav je treba priznati, da so se našli tudi razumni ZA, ki so o soočenju pisali z velikim nelagodjem, z občutkom, da tak način v našo družbo ne more prinesti nič dobrega.

A oddaja je bila še bolj negledljiva za tiste, ki smo PROTI.

V zadnjih dneh sem imel kot aktivni pri pobudi Spoštovanje različnih stik z mnogimi ljudmi in ob tem kar nekaj priložnosti so-čutiti, kaj je v njih povzročilo soočenje. Kar nekaj ljudi mi je zaupalo, da enostavno niso zmogli gledati, da so ugašali televizor ali vsaj utišali zvok: in to tudi pri nekaterih na strani PROTI. Ob njihovih besedah je bilo čutiti cmok v grlu, včasih celo solzo v kotičku očesa.

Seveda so ljudje ta občutja izven najožjih zasebnih krogov tabuizirali (tudi meni so jih sprva zaupali le najbližji). Kdo pa želi v tem predreferendumskem zverinjaku javno pokazati svojo ranljivost in ponižanost? Kdo se želi izpostavljati in morda s tem povzročiti še nov plaz?

A ko si nekaj časa z ljudmi, se odprejo. To sem izkusil pred dvema dnevoma, v torek, ko sem bil deležen – vsaj zame – najlepšega trenutka letošnje kampanje: pogovornega večera v Krškem, ki ga je pripravilo društvo Družina in življenje.

Doživel sem dve uri zares kvalitetnega pogovora o vélikih temah. A najpomembnejše je prišlo na koncu, ko smo že izklapljali mikrofone in ugašali kamere. Nekdo je izrekel besedo: »soočenje«. Občinstvo se je zdrznilo, kot da bi ga zajel nekakšen krč, kot bi se napihnil mehurček, ki ne more počiti.

V tistem trenutku mi je postalo jasno: kaj sploh še govoriti o naravi zakonske zveze, posvojitvah, nadomestnem materinstvu, teoriji spola … Ljudje so s tem postali zasičeni.

Zdaj je čas, da z ljudmi spregovorimo o tem, kaj so doživeli ob soočenju. In jim pomagamo, da naredijo korak iz ponižanja v dostojanstvo.

Drugo ponižanje: gladiatorska arena v režiji TV Slovenija

Kaj je torej po zloglasnem soočenju pred tednom dni še ostalo razumnim, vsem, ki smo nasprotovanje zakonu izrazili odločno, a dostojno, v spoštljivosti?

Kako so se morali počutiti šele tisti, ki so zbrali pogum in se kljub vnaprej znanemu škandaloznemu konceptu oddaje pogumno podali na javni oder?

Vsakdo je odgovoren za svoje besede in dejanja, a gotovo največjo odgovornost za soočenje in to, kar mu je sledilo, nosi nacionalna televizija.

Strategija mainstream medijev je bila pred tokratnim referendumom jasna: čim bolj se izogniti vsakršni resni možnosti soočenja mnenj in dejstev.

Še nikoli doslej ni bilo v medijih, ki imajo večji, nacionalni doseg, tako malo možnosti, da bi ljudje lahko prisluhnili različnim stranem.

Nacionalna TV bi morala biti varuh možnosti za nacionalni dialog. A z načinom, kot se ga je poslužila pri edinem soočenju pred referendumom, tlakuje pot v družbeno anarhijo in s tem nevarno šibi demokracijo.

In kaj je storila nacionalna TV, ki jo zakon (resda slab) zavezuje k predstavitvi različnih mnenj? Odgovorni ali tisti za njimi so očitno iskali možnost, kako soočenje najbolj razvrednotiti. In priznati jim je treba – uspelo jim je v največji možni meri, verjetno celo bolj, kot so načrtovali.

Ne vem pa, če se zavedajo, kakšno škodo so s tem naredili. Škodo, ki daleč presega to, da niso vzpostavili pogojev za pravični predreferendumski spoprijem (čeprav je bila doza nepravičnosti od vseh volitev in referendumov doslej največja).

Gre za to, da s takim načinom v svetu, kjer imajo čedalje večjo moč socialna omrežja, nacionalna TV, ki bi morala biti varuh možnosti za nacionalni dialog, tlakuje pot v družbeno anarhijo in s tem nevarno šibi demokracijo.

Upam, da ima vsaj kdo na nacionalki zaradi tega, kar se je zgodilo, nelagoden občutek. Če ne, predlagam v branje izzivalno kolumno Anne Applebaum (objavljena je bila – ne boste verjeli! – prav 10. decembra, na dan soočenja).

V njej avtorica govori o škodi, ki jo je povzročil Facebook (pa tudi druga socialna omrežja) demokratični debati in civilizirani razpravi po vsem svetu, in opozarja, kako je ta grožnja velika, če veliki prevladujoči mediji ne opravljajo svoje vloge.

Najbolj ranljive za prekletstvo Facebooka so šibke demokracije, pravi Applebaumova in dodaja, kako pomembno vlogo imajo pri tem veliki mainstream mediji z nacionalnim dosegom, ki morajo pri ljudeh uživati zaupanje: »Če taki mediji ne delujejo, izgine možnost civilizirane razprave.«

Svet socialnih omrežij žal kljub pozitivnim stvarem, ki jih je prenesel, v določenih okoliščinah postane prostor, kjer pokažejo svojo moč najnižje človeške strasti, kjer meje med resnico in ponaredkom domala ni več mogoče opaziti, kjer glavni način komunikacije postane manipulacija in … kjer lahko doživimo virtualni sramotilni steber, ki ga je veliko teže podreti kot fizičnega.

Zveni znano?

Da, v ta svet nas je s soočenjem vrgla TV Slovenija. Ker ne zmore in noče biti to, za kar je poklicana.

Zato drugo ponižanje, za katerega je z gladiatorsko predstavo za »odjemalce električne energije« odgovorna TV Slovenija, ni bilo zadnje.

Pripravila je teren za še tretjega.

Tretje ponižanje: Norma

Verjetno so vam dejstva znana.

Na Facebooku se je hitro po soočenju pojavil zmontirani filmček »Best of soočenje«, v katerem je bila upodobljena tudi Norma Korošec, 21-letno dekle iz ločene družine, ki je odraščalo brez očeta in je v referendumski oddaji samo povedalo svojo izkušnjo življenja brez očeta in izrazilo prepričanje, da bi posvajanje v istospolne pare bilo nepravično do otrok.

V filmčku je doživela sramotilni steber samo s svojo podobo. Brez besed.

Sledilo je še dodatno posmehovanje na Facebooku.

Njeno fotografijo je nekdo prebarval v mavrične barve in ustvaril profil Norma Korošec & njene frače.

Vsebina na njem je svojevrstno ogledalo žal prepogoste klime na strani ZA, ki tako zelo prisega na strpnost, odprtost in ljubezen za vse.

Več o tem v članku na domovina.je: Je suis Norma Korošec, pljuvalnik za strpne, napredne in odprte ljudi. 

A to ponižanje je bilo vendarle kaplja čez rob.

Bogu hvala ni ostalo samo pri manipulaciji in sramotenju na Facebooku. Norma je dobila svojo #JeSuis zaščito, v medijih je bila predstavljena tudi njena nepopačena podoba. Vključno s fotografijo, ki v okolju ne-zverinjaka razodela resnično lepoto njene ženske osebe.

Norma v članku na siol.net (izrez): Blondinka s televizijskega soočenja: Je suis Norma.

In kar je najpomembneje: Norma je prebudila v mnogih ljudeh, ki so potlačili občutja ob soočenju 10. decembra, pogum. Da si je ponižanje treba priznati – tudi če ga doživiš od ljudi, ki jih drugi prištevajo k »tvojim«. Da se mu je potrebno upreti in boriti za dostojanstvo. Ne pa umakniti, v strahu, da ne boš deležen še ene doze.

Nekdo je v komentarju na Facebooku pod objavo Domovininega članka o Normi zapisal: »To bo referendum o Normi.«

In ni se veliko zmotil. Nedeljski referendum bo po vsem, kar se je dogajalo zaradi soočenja na TV Slovenija, vsaj toliko kot referendum o noveli ZZDR tudi referendum o ponižanju in dostojanstvu.

*****     *****     *****

PS. Malo za šalo, veliko zares.

Norma nima slučajno takega imena. O njej so poglobljeno pisali že v zloglasnem priročniku Ljubezen je ljubezen …