Noč čarovnic mi gre na živce!!!

Foto: Canva

Že kar nekaj časa so trgovske police polne pajkovih mrež, sladkih očesnih zrkel, ogromnih oranžnih buč, strašljivih vampirskih zob in grozljivih kostumov. Vse v pričakovanju noči čarovnic oziroma Halloweena, ki vedno bolj prodira tudi v naše okolje. Tako smo dobili še enega pusta oz. še eno zabavo v kostumih. Pa je res samo to, ali se v ozadju skriva še kaj drugega?

Kaj sploh je noč čarovnic ali Halloween?

Noč čarovnic izvira iz keltskega praznika Samhain, ki so ga praznovali kot dan mrtvih. Označeval je konec poletja in začetek zime. Ljudje so verjeli, da se na ta dan meja med svetom živih in mrtvih zabriše, zato so prižigali ognje in puščali daritve za svoje pokojne. Vendar pa pokojni niso bili edini, ki so lahko šli mimo, temveč so to lahko bili tudi demoni in duhovi. Zato so se oblekli v maske, da bi se zlili z njimi in jim ti ne bi storili nič žalega.

Sčasoma se je praznik razvil predvsem v ZDA, kjer je dobil današnjo obliko – strašljive pustne kostume, zbiranje sladkarij na način “trick or treat”, rezljanje buč s strašljivimi podobami in okrasitve hiš z vampirji, okostnjaki in čarovnicami.

Niso vsi navdušeni

Rezljanje buč je pri nas prisotno že dolgo. V zadnjih letih pa so vse bolj razširjene tudi Halloween zabave, ki smo jih do nedavnega poznali le iz ameriških filmov. Nekateri so nad tovrstnimi zabavami navdušeni, drugim se zdijo brezvezne, tretji pa svarijo pred njimi. Da je tema lahko zelo kontroverzna, kaže tudi primer objave na Facebooku. Christina Stanley je s svojo izjavo, da ne mara noči čarovnic, dregnila v osje gnezdo in povzročila val odzivov, polnih norčevanja, osebnih napadov in sovraštva. Samo zato, ker ji Halloween ni všeč. Kaj je zapisala:

V čem je problem?

Halloween je v zadnjih desetletjih prerasel iz kulturnega običaja v vsesplošne zabave strašenja in potrošništva. Večina izvora praznika niti ne pozna. Pa tudi če bi ga, je zavit v eno samo vraževerje. Danes imamo občutek, da gre le za zabavo. Vendar vsaka zabava ni nedolžna, smrt pa je veliko preveč občutljiva tema, da bi lahko postala igra. Otroci ne morejo predelati občutkov groze in strahu ter motivov smrti, ki jih vidijo, in tega ločiti od realnosti. Ogromni okostnjaki ali krvoločni vampirji so zanje resnični in zelo strašljivi ter povzročajo tesnobo in travme, ki jih odrasli, ki jim je vse le zabava, ne vidijo. Ne podcenjujmo njihovih strahov in jih ne ignorirajmo.

Otroci ne morejo predelati občutkov groze in strahu ter motivov smrti, ki jih vidijo, in tega ločiti od realnosti.

Duh teme, smrt, strah, groza, kri, strašljivi kostumi … Zabava, ki v resnici ni zabavna. Zakaj se ne bi raje kot za čaščenje teme odločili za slavljenje luči? Zakaj ne bi v dneh, ko se spominjamo naših umrlih, raje izkoristili priložnosti za srečanja z bližnjimi ter skupaj z njimi obujali spomine na lepe trenutke, ki smo jih preživeli z rajnimi? Zakaj ne bi rok namesto v strašenje raje razprli v objem ali dva ter zakaj ne bi namesto nabiranja sladkarij raje delili nasmehov? Verjamem, da bi bil na ta način svet, ki že tako prevečkrat drvi v temo, veliko bolj svetel in prijazen.

Jo boste letos praznovali?

Odločitev je seveda vaša. Svetloba ali tema – izberite.