“Nisem jaz rešila sina, ko sem izbrala življenje. On je rešil mene.”

Vir: Freepik/Briksterjegor

Zanosila je pri šestnajstih, a se je odločila za življenje. In ko je njen sin praznoval 15. rojstni dan, je na Facebooku objavila zapis, ki se je dotaknil src mnogih …

»Panika je začasna. Strah je začasen. Kriza je začasna. Dneve, ko sem se spraševala, kako sem lahko naredila tako veliko napako, da sem zanosila, lahko preštejem na prste.

Imaš devet mesecev za vse to, potem pa se obrne na boljše. Še vedno je težko, ne razumite me narobe, ampak vseeno – tako zelo dobro.

Moja »krizna nosečnost« danes praznuje 15. rojstni dan let. Je samo leto dni mlajši kot jaz, ko sem zanosila (misel, ki me, iskreno povedano, straši).

Kakorkoli že, moj sin je vse kaj drugega kot napaka. On je tisti, s katerim si deliva interne šale. Je najboljši človek, kar jih poznam. Je tisti, s katerim neprekinjeno gledava celo sezono Doctor Whoja, in je tisti, ki me uči o robotih in video igrah. On je razlog, zakaj sem začela z »New wave feminists«. Ima čisto srce. Je DJ mojih najljubših CD-jev. In poskrbi za ogrome količine perila za pranje. Je tisti, zaradi katerega še vedno več ur sedim v parku. Pogosto je moj filter, saj je – kot pravijo stereotipi – zrel in odgovoren prvorojenec. Je zadnji, ki bi me razočaral. Je otrok, ki ga niti nisem vzgajala, a je vseeno zrasel ob meni. Je moje srce in duša.

Takrat, ko sem izbrala, da bo živel, si nisem predstavljala, da bo to življenje, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu. Vidite, takrat, ko je težko, se niti ne zavedamo, kako začasno je to. Šele, ko greš čez krizo, vidiš, kako nekaj lepega se je rodilo, ne da bi to načrtoval.

Strah je začasen, ampak pogum, ki ga zbereš, da se soočiš z njim, je večen. Panika mine, ampak moč, ki jo najdeš, ko je najtežje, se ne konča.

Najbolj čudovito je, da ljubezen, ki jo čutiš do tega novega življenja, pa naj bo načrtovano ali ne, spremeni napako v čudež. Nisem jaz rešila sina, ko sem izbrala življenje. On je rešil mene.«

Ko zanosiš pri 16. letih …

Ta preprosti in kratki zapis je nastal izpod peresa 31-letne Destiny Herndon De La Rose. Napisala ga je v čustvenem trenutku – ko je njen sin praznoval 15. rojstni dan. In je bil tako le leto dni mlajši od nje, ko je zanosila.

Destiny se je odločila za življenje in sina obdržala. Odločitev, ki je danes nikakor ne obžaluje … Destiny pravi, da v medijih večkrat prebira zgodbe o znanih, ki so zaradi različnih razlogov, predvsem kariere, splavili. Javno razlagajo, kako je bila to dobra odločitev in kako so ponosni, da so lahko prepoznali, kaj je bilo takrat za njih dobro. Sama ima drugačno izkušnjo. »Splav vedno pusti posledice,« pravi.

Za feminizem z zdravo pametjo

Izkušnja jo je zaznamovala za vse življenje. Leta 2007 je ustanovila organizacijo New Wave Feminists (Feministke novega vala). Organizacija zagovarja življenje in se bori, da bi ženske postale »feministke« v pravem pomenu besede – da bi verjele, da so vredne, ljubljene in spoštovane. A tudi, da svoboda ženske ne bi bila kupljena s krvjo njihovih otrok.

»Še preden smo bile rojene, so nam ženstvenost poteptali do te mere, da feminizem pomeni pravico do splava, ‘privilegij’ poziranja za Playboy in jemanje jutranjih tabletk. V imenu svobode so poteptali in zlorabili ženstvenost,« pravijo »feministke novega vala in dodajajo: »Čas je, da končno vklopimo zdravo pamet in feminizmu dodamo pravi pridih – spoštovanje žensk, pomoč in zavedanje, da smo močne.«