Ne, pogovor ne bo rešil vajinega zakona

Vir: Shutterstock

Se vam je že kdaj zdelo, da se kot zakonca ne znata dovolj dobro pogovarjati? Da bi malo boljša komunikacija rešila prav vse vajine težave in bi bilo življenje preprosteje? Da je dober pogovor temelj vajine zveze?

Potem ste skoraj gotovo ženskega spola.:) S takšnim razmišljanjem ni prav nič narobe. Je pravzaprav čisto normalno in logično. Ženske namreč kot zrak potrebujemo dober, kvaliteten pogovor. Le ta nas napolnjuje. Z njim se oočutimo varne, sprejete in ljubljene. Vse lepo in prav. Dokler ne pozabimo, da pogovor tako deluje predvsem na ženske. Mnogi moški ne občutijo prav nič od naštetega, zanje (in ne nujno za vse) je pogovor marsikdaj trdo delo, ki bi se mu raje izognili.

Žene bi več pogovora, moški več tišine

Ko bomo začele potrjevati svoje može v tem, kar so, jih napolnjevati s tistim, kar jim veliko pomeni, bo marsikateri moški veliko bolj pripravljen na pogovor, kot je bil doslej. Tudi sama sem dolgo časa mislila, da pogovor reši vse. Da moram moža zgolj »naučiti« kako se »pravilno« pogovarjati in potem bo vse ostalo urejeno. Ko nama po kar nekaj letih zakona pogovor ni tekel tako, kot bi pričakovala jaz, sem mislila, da je to zgolj najina težava. A ko sem opazovala pare okoli sebe in spoznavala njihove zgodbe, je bila plošča povsod podobna – žene bi si želele več pogovora, možje pa več tišine.

S tem pravzaprav ni nič narobe. Smo pač drugačni. Zato drug drugega privlačimo. Problem nastane, ko je potrebno to neskladje vsak dan usklajevati v odnosu. Prav ženske smo navadno tiste, ki mislimo, da je potrebno kaj spremeniti, popraviti, dopolniti. A svoj prav črpamo z naših predstav, ki pa so poponoma drugačne kot moške predstave o tem, kako naj bi potekal odnos.

Povej mi kaj bereš/gledaš in povem ti, kdo si

Sploh ne opazimo, kako nevidno in potiho v naše glave prilezejo ideje o tem, kako bi moral izgledati pogovor med zakoncema. In kako bi moral izgledati zakon. Romantični filmi so eden tistih tihih uničevalcev zdrave pameti, ki nam nezavedno vsilijo predstave o popolnih moških, ki vedno vedo, kaj želijo njihove drage, so vedno pripravljeni na pogovor in želijo vsaki stvari priti do dna.

Vsak, ki je poročen več kot leto dni ve, da temu ni tako. Možje pač niso takšni. To jih ne naredi slabe ali nepripravljene za odnos. So pač moški, ki imajo drugačne možgane in drugačne principe. Hvala Bogu! To nas vendar bogati. Mnogo žensk tega ne more sprejeti in jih hoče narediti sebi podobne.

Pred kratkim mi je pod roke prišel članek o tem, kako lahko gradimo dober zakon. Da je vsak dan potrebno vsaj 15 minut zrenja drug drugega in pa vsaj pol ure kvalitetnega pogovora. Ja, saj vem, bilo je dobro namerno napisano in tudi nekaj resnice je v tem. Pa vseeno mi je pritisk kar naraščal. Kdo piše takšne članke? Ženska. In kdo jih bere? Ženske. Med prijateljicami morda že deluje. A ko pride do zakona, to kar naenkrat postane velika težava. Zakaj? Ker je to le ena plat medalje. Zato takšne spodbude prej ko slej naredijo več škode kot koristi. Ustvarjajo enostranske predstave o tem, kako bi zakon moral izgledati.

Ženski in moški princip

Dlje časa ko sem poročena, bolj spoznavam – samo pogovor ni dovolj. Pogovor ni tisti dejavnik, ki bo naredil najin zakon dober. Prav tako kot jaz potrebujem vsakdanji pogovor, da dobro funkcioniram, ga moj mož ne potrebuje. Pa na to kdaj pomislimo, drage žene?

Če od njega pričakujemo, da se bo vsak dan vsaj nekaj časa s pogovorom posvetil zgolj nam, bodimo toliko poštene, da tudi od sebe terjamo, da bomo izpolnile tisto, kar napolnjuje njega.

Sploh vemo, kaj polni njega? Je to morda pohvala ali pa spolni odnos, ki ga on, tako kot me pogovor, nujno rabi? Ne zato, ker ne bi zmogel brez njega, ampak zato, ker prav preko spolnosti čuti, da ga cenite in da ga imate rade.

Ali pa preprosta navzočnost ob njem, medtem ko nekaj dela. Rama ob rami. V tišini. To ga bo morda napolnilo bolj, kot globok ali pomenljiv pogovor. Ja, morda nam je to težko razumeti. Pa vendar; v vsakem odnosu sva dva, moški in ženska, ne pozabimo na to.

Zato, drage dame, pomislimo, ko bomo spet skušale moža prepričati v to, da komunikacija reši vse. Le pogovor ne bo rešil vajinega zakona. Obojestransko razumevanje ga bo.

Ko bomo začele potrjevati svoje može v tem, kar so, jih napolnjevati s tistim, kar jim veliko pomeni, bo marsikateri moški veliko bolj pripravljen na pogovor, kot je bil doslej.