Porok je vse manj, ločitev pa vse več, je v sredini katehezi o družini izpostavil papež Frančišek. Mladi se ne želijo poročati, saj je njihovo zaupanje v družino omajano, hkrati pa se bojijo neuspeha.
A največja mojstrovina, ki jo je naredil Bog, sta prav moški in ženska ter zaveza med njima, je povedal papež. Tudi Jezus je svoj prvi čudež naredil na svatbi v Kani, torej v okviru zakonske skupnosti.
Papež se je posebej ustavil ob mladih, ki se ne želijo poročiti, ampak rajši živijo z »omejeno odgovornostjo«. Za spremembe, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa po njegovih besedah ne smemo okriviti emancipacije žensk, ampak moramo ženske vzeti v bran.
»Gre za obliko mačizma,«, je povedal papež in kristjane pozval, naj dejavno zagovarjamo dostojanstvo in enakost med zakoncema – na primer pravico do enakega plačila za enako delo. »Takšna neenakost je prava sramota,« je poudaril papež.
Po papeževih besedah za krščanski zakon najlepše pričuje dobro življenje krščanskih zakoncev in družine. Ob koncu kateheze je pozval, naj v svoje domove povabimo Jezusa in Marijo, da bosta varovala naše družine. »Kristjani se ne poročijo le zaradi sebe. Poročijo se v Gospodu in v dobro vse skupnosti in vse družbe,« je zaključil papež.
Vabimo vas k branju celotne kateheze.
***** ***** *****
Dragi bratje in sestre, pozdravljeni!
Razmišljanje o izvirnem božjem načrtu za moža in ženo, ki smo ga začeli z dvema zgodbama iz Geneze, bomo danes nadaljevali neposredno pri Jezusu.
Jezus je prvi čudež naredil na poroki
Jezus začne s svojimi čudeži ravno na poročni svatbi moža in žene.
Evangelist Janez na začetku svojega evangelija opisuje prizor na svatbi v Kani, kjer sta bila prisotna tudi Devica Marija in Jezus s svojimi prvimi učenci (prim. Jn 2,1-11). Jezus ni bil le na svatbi, ampak je »rešil praznovanje« tako, da je naredil čudež z vinom! Prvega od svojih čudovitih znamenj, s katerimi je razodel svojo slavo, je naredil v okviru zakonske zveze. To je bilo dejanje velike naklonjenosti do nastajajoče družine, ki ga je spodbudila Marijina materinska skrb.
Največja mojstrovina družbe je družina
To spominja na prizor iz Geneze, ko Bog zaključi delo stvarjenja in naredi svojo največjo mojstrovino: moškega in žensko. Tudi Jezus začne s svojimi čudeži ravno pri tej mojstrovini, na poročni svatbi moža in žene. Jezus nas s tem uči, da je mojstrovina družbe ravno družina: moški in ženska, ki se ljubita. To je največja mojstrovina!
Ljudje se vse manj poročajo, vse več je ločitev
Od časa svatbe v Kani se je mnogo spremenilo, a to Kristusovo »znamenje« vsebuje sporočilo, ki velja za vse čase. Danes se zdi, da ni lahko govoriti o poroki kot o praznovanju, ki se skozi čas obnavlja, v različnih obdobjih skozi celotno življenja zakoncev. Dejstvo je, da se ljudje vedno manj poročajo. Dejstvo je, da se mladi ne želijo poročiti. V mnogih državah narašča število ločitev, zmanjšuje pa se število otrok.
Najpomembnejše žrtve, ki ob ločitvi najbolj trpijo, so otroci.
Težava, da bi ostali skupaj – kot par ali kot družina –, vse pogosteje in hitreje vodi v prekinitev zveze, otroci pa so prvi, ki trpijo posledice. Mislim, da so prve žrtve, najpomembnejše žrtve, žrtve, ki ob ločitvi najbolj trpijo, otroci.
Če od majhnega doživljaš, da je zakon le zveza »za določen čas«, bo zate podzavestno ostal ravno to. In dejansko se mnogi mladi nagibajo k temu, da se odrečejo zamisli o nepreklicni zvezi in dolgotrajni družini. Mislim, da moramo zelo resno razmisliti, zakaj se številni mladi ne »počutijo pripravljene« na poroko. To je naša družba začasnosti … Vse je začasno, kot da bi izgubili vse, kar je trajno in dokončno.
Zakaj se mladi ne poročajo?
Ena od skrbi, ki bi jo danes rad izpostavil, so mladi, ki se ne želijo poročiti. Zakaj se mladi ne poročajo? Zakaj rajši skupaj le živijo, pogosto samo z »omejeno odgovornostjo«? Zakaj imajo mnogi, tudi krščeni, tako malo zaupanja v zakon in družino? Pomembno je, da poskušamo to razumeti, če želimo, da bodo mladi lahko našli pravo pot. Ker ne zaupajo v družino?
Emancipacija žensk ni kriva za pomanjkanje zaupanja v zakon
Težave niso samo ekonomske narave, čeprav so tudi te resne. Mnogi menijo, da je spremembo, ki se je zgodila v zadnjih desetletjih, sprožila emancipacija žensk, vendar ta argument ne drži, je lažniv in ni resničen. Gre za obliko mačizma, ki želi žensko vedno nadvladovati. Imamo izkrivljeno podobo, tako kot Adam, ko ga je Bog vprašal: »Le zakaj si jedel sad drevesa?«, on pa je odgovoril: »Žena mi ga je dala.« In tako je ženska postala kriva. Uboga ženska! Ženske moramo vzeti v bran!
Mladi se bojijo neuspeha
V resnici si skoraj vsi moški in ženske želijo trdne čustvene varnosti, trdnega zakona in srečne družine. Družina je med mladimi na vrhu vseh prioritet, a zaradi strahu, da bi naredili napako, mnogi o tem sploh nočejo razmišljati. Čeprav so kristjani, ne razmišljajo o zakramentu zakona, edinstvenemu in neponovljivemu znamenju zaveze, ki postane pričevanje vere. Morda je ravno strah, da bi jim spodletelo, največja ovira, da bi sprejeli Kristusovo besedo, ki obljublja svojo milost zakonski zvezi in družini
Za krščanski zakon najlepše pričujejo zakonci in družine
Družina je med mladimi na vrhu vseh prioritet, a zaradi strahu, da bi naredili napako, mnogi o tem sploh nočejo razmišljati.
Najbolj prepričljivo pričevanje o blagoslovu krščanskega zakona je dobro življenje krščanskih zakoncev in družin. Lepota zakramenta se ne more izraziti na boljši način! Zakon, ki ga je posvetil Bog, varuje tisto vez med možem in ženo, ki jo je Bog blagoslovil, ko je ustvaril svet. Je izvir miru in dobrega za vso zakonsko in družinsko življenje.
V zgodnjem krščanstvu je na primer to veliko dostojanstvo vezi med možem in ženo prekinilo zlorabo, ki je bila do takrat običajna: da je mož lahko odslovil svojo ženo, tudi pod pretvezo in na poniževalen način. Evangelij družine, evangelij, ki oznanja prav ta zakrament, je premagal kulturo običajnega odslavljanja žensk.
Krščansko seme temeljne enakosti med zakoncema mora danes obroditi nove sadove. Pričevanje o družbenem dostojanstvu zakonske zveze bo postalo prepričljivo ravno po tej poti – po poti pričevanja, ki nas privlači, poti vzajemnosti in dopolnjevanja med zakoncema.
Zavzemati se moramo za enako plačilo, žensko materinstvo in moško očetovstvo ter gostoljubnost
Vselej moramo prepoznavati vedno veljavno bogastvo ženskega materinstva in moškega očetovstva, še posebej za dobro otrok.
Kot kristjani moramo pri tem postati še bolj zahtevni. Zagovarjati moramo na primer pravico do enakega plačila za enako delo. Zakaj naj bi ženska zaslužila manj od moškega? Ne! Njune pravice so enake in takšna neenakost je prava sramota.
Hkrati moramo vselej prepoznavati vedno veljavno bogastvo ženskega materinstva in moškega očetovstva, še posebej za dobro otrok. Enako je danes ključnega pomena vrlina gostoljubnosti krščanskih družin, še posebej, kadar pride do revščine, propadanja in družinskega nasilja.
Kristjani se ne poročajo le zaradi sebe
Dragi bratje in sestre, ne bojmo se povabiti Jezusa na poročno svatbo! Ne bojmo se povabiti Jezusa na svoj dom, da nas bo spremljal in varoval našo družino. Ne bojmo se povabiti tudi njegove matere Marije. Ko se kristjani poročijo »v Gospodu«, se preoblikujejo v učinkovito znamenje Božje ljubezni. Kristjani se ne poročijo le zaradi sebe. Poročijo se v Gospodu in v dobro vse skupnosti in vse družbe.
O tej čudoviti poklicanosti krščanskega zakona pa bomo govorili v naslednji katehezi.
Vir: Radio Vatikan
Mednaslovi in poudarki so uredniški.
Foto: bigstockphoto
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!
