Foto: ShutterstockIzberita ljubezen tudi takrat, ko je težko imeti rad. Ljubezen je zaveza, ne čustvo.
Če je le mogoče, se vedno oglasite na telefon, ko vas kliče mož/žena. In poskušajte imeti izklopljen telefon, ko ste skupaj z možem/ženo.
Naj bo skupni čas vajina prioriteta. To je “valuta odnosov”, zato dosledno vlagajta čas v svoj odnos.
Obkrožita se s prijatelji, ki bodo krepili vajin zakon, in se izogibajta ljudi, ki bi ga lahko ogrozili.
Naj smeh postane zvok vajinega zakona. Delita si trenutke veselja in tudi v težkih trenutkih poiščita razloge za smeh.
Ko se prepirata, ne pozabita, da tu ni ne zmagovalca ne zgube. Sta partnerja v vsem in zato bosta skupaj zmagala ali izgubila. Zato sodelujta in poiščita rešitev.
V močnem zakonu sta le redko dva močna človeka hkrati. Običajno se mož in žena izmenjujeta, ko je en močan za drugega v trenutkih, ko se drugi počuti šibek.
Zakon ni 50-50. Zakon mora biti 100-100. Ne delita vsega na pol, ampak oba dajajta vse, kar imata!
Podarita drug drugemu najboljšega sebe in ne le ostankov, ko ste dali vse svoje najboljše od sebe.
Učite se od drugih, vendar se ne primerjajte z drugimi. Božji načrt za vas in vajin zakon je edinstven!
Nikar ne pozabita na skrb za zakon medtem ko sta polno okupirana z vzgojo otrok. Sicer bosta končala s praznim gnezdom in praznim zakonom.
Ne imejta skrivnosti drug pred drugim. Skrivnosti so največji sovražnik intime.
Ne lažita drug drugemu. Laži porušijo zaupanje, to pa je temelj močnega zakona.
Ko naredite napako, jo priznajte.
Če mož ali žena poruši vaše zaupanje, mu (ji) odpustite, ker bo to spodbudilo zdravljenje in dalo priložnost za ponovno gradnjo odnosa.
Bodite potrpežljivi drug do drugega. Vaš zakonec je pomembnejši od vašega urnika.
Bodite vzor zakona, zaradi katerega bo vaš sin želel odrasti v dobrega moža in hči v dobro ženo.
Nikoli ne govorite grdo o svojem zakoncu in ne pišite o njem po spletu.
Nosite poročni prstan. To vas bo spomnilo na vašo zavezo z zakoncem, druge pa opomnilo, da ste prepovedani.
Ko morate izbirati med tem, da ne rečete ničesar ali da rečete kaj zlobnega, raje molčite!
Nikoli naj ne bo ločitev prva možnost, ki vam pade na pamet. “Popoln zakon” sta samo dva nepopolna človeka, ki nočeta obupati drug nad drugim.
Poglej še naše naročniške vsebine:
Rudi Tavčar: “Razlog, da v zakonu ni živosti, je včasih tudi lenoba”
Luka in Mirjam Mavrič: Zakaj lahko poznavanje “razmerja 80:20” osreči vas in vašega zakonca?
Dr. Andrej Perko: Kako postati najboljši ljubimec?
Nada Zupančič: Ravno tisto, kar si v odnosu najbolj želim, mi drugi najtežje da
Vir: internet
Popravil sem tipkarske napake in nekoliko preuredil besedilo za boljšo berljivost:
—
Naj bo skupni čas vajina prioriteta. To je “valuta odnosov”, zato dosledno vlagajta čas v svoj odnos. DRŽI, odnos je kot proračun; več se vanj vlaga, več se lahko iz njega jemlje, ko pride kriza. Šele potem je mogoče izvajati to: “Izberita ljubezen tudi takrat, ko je težko imeti rad. Ljubezen je zaveza, ne čustvo.” Če v proračunu ni ničesar, nimaš kje vzeti.
Težko je izvesti “Obkrožita se s prijatelji, ki bodo krepili vajin zakon, in se izogibajta ljudi, ki bi ga lahko ogrozili,” ker smo v življenju vpeti v matrico. Naučiti se je treba, kako funkcionirati v našem krogu na način, da je dobro za nas in da MI ne škodimo drugim. Če si lahko zamislimo let s toplozračnim balonom; na njem smo v celoti odvisni od vremena in lahko le malo vplivamo na to, kam nas nese. A izkušen balonar bo z balonom prišel kamorkoli. Izbral bo ustrezen datum poleta, uro in višino leta. Potrpljenje je božja mast in dosegel bo cilj. Kdo drug pa bo imel balonarsko nesrečo, ker bo želel izsiljevati okoliščine. Isto je s temi ljudmi okoli sebe. Da se. Ni pa preprosto. Potrpljenje je božja mast!
Smeh je zagotovo najboljši rezultat dobrega zakona. Pot do njega ni vedno lahka. Včasih terja veliko napora. Namesto, da “Izberita ljubezen tudi takrat, ko je težko imeti rad,” je bolje izbrati smeh. Ta je nevtralen in bo ustvaril okoliščine, da bo lahko ljubezen zacvetela. Ljubezni zares NE MOREŠ IZBRATI. Ali je ali pa ni. Lahko jo neguješ ali zanemarjaš. Povečaš ali uničiš. Ne moreš je pa izbrati, ker potem NI LJUBEZEN, ampak DOLŽNOST. Obljubiti ljubezen je zame napačna zaobljuba.
Na šrangah se pogosto ŽAGAJO DEBLA z listnato žago za dve osebi. Uspešno se lahko prežaga deblo samo, ko sta oba žagača povsem sinhrona. Žage se ne sme riniti, ampak samo vleči. In partner sme potiskati le toliko, da pomaga drugemu vleči, vedno mora oni drugi vleči močneje, sicer se list zvije in celo zlomi. Bolj kot znata usklajeno preklapljati vloge potiskanja in vlečenja, učinkoviteje napredujeta. Torej DRŽI, da sta v zakonu dva le redko HKRATI enako močna. Pri žaganju sploh ne smeta biti, smo povedali.
In torej je trditev “Zakon ni 50-50. Zakon mora biti 100-100. Ne delita vsega na pol, ampak oba dajajta vse, kar imata!” v PROTISLOVJU s prejšnjo trditvijo. Če oba dajeta 100%, bo šlo vse v maloro, ravno zato, ker nista skoraj nikoli hkrati enako močna. Bistvo zakona je umetnost ravnovesja. Ali pa staro reklo, da sta zakonca dva vola, ki sta skupaj vprežena v jarem. Če hočeta kolikor toliko ravno brazdo, morata usklajeno vleči. Dober kmet bi znal enega vola švrkati po riti, drugega pa malo zavračati. V zakonu je ta “kmet” najina intuicija in “kmečka pamet”, da se znava uravnavati glede na situacijo. Poročna obljuba je bila, da sva EKIPA in ne gledava in ne očitava, kako uspešna ali hitra bi bila v tej situaciji sama, če ne bi imela balasta v obliki partnerja. Ker pa so druge situacije, kjer bi sama dosegla bistveno manj, kot skupaj.
DRŽI, da je treba podarjati drug drugemu najboljšega sebe in ne le ostankov, ko ste dali vse svoje najboljše od sebe – DRUGIM. Tu pa smo spet zgoraj pri občutku dolžnosti, obveznosti in tega, kaj bodo drugi rekli. Res se bomo še 300 let čistili te navlake. Ko smo se našli, ko je šlo za dosego cilja, smo dajali le najboljše. Ko je misija izpolnjena, se začnejo varčevalni ukrepi. In se zakon izstrada do bridkega konca.
… kar lepo povzame “Nikar ne pozabita na skrb za zakon, medtem ko sta polno okupirana z vzgojo otrok. Sicer bosta končala s praznim gnezdom in praznim zakonom.”
HM: “Nosite poročni prstan. To vas bo spomnilo na vašo zavezo z zakoncem, druge pa opomnilo, da ste prepovedani.” Nosi ga, če ga želiš in zmoreš. Osebno vidim prstan kot tisti obroček, ki ga damo racam in labodom ali pa tiste vtetovirane številke na zapestja ljudi. Prava zveza – in NE ZAKON – je tista, ko komaj čakaš, da si partnerju zvest, samo z njim, z njim, ponovno z njim … Vse ostalo je res le “zakon” v formalni obliki besede. Ko izžarevaš ustrezno energijo, si absolutno nezanimiv za druge, oziroma nedostopen. Košček zlata na prstu je blažev žegen za lomilce src, kot je geslo “1234” brezpredmetno za spletnega goljufa. Može in žene, katerih vibracija kliče in hlepi po pozornosti, ljubezni in dotiku, ne bo noben prstan obvaroval, in pogled prebrisane razdiralke zakonov nanj ji bo sprožil ciničen nasmešek ob novem plenu. In podlegel bo. Vedno podleže. Tako po svetu hodeč, le malo parov vidim, ki bi jih varovala avra ljubezni. Malo žena ve, kako moškega zavarovati pred predatorji. Ja, res je, na koncu jih varuje le prstan. V bistvu priznam, da sem zaman tipkal tale odstavek. Če je cerkvi zgolj do tega, da ostanejo skupaj, pa četudi v skrajno toksičnih razmerah, kdo sem jaz, da nasprotujem temu.
“Nikoli naj ne bo ločitev prva možnost, ki vam pade na pamet.” Stavit grem obe ledvici, da ni zakonca, ki bi najprej pomislil na ločitev.