Najboljša priprava na prvo sveto obhajilo so starši, ki živijo svojo vero

Foto: Shutterstock

Začel se je čas prvih svetih obhajil in na stotine otrok se pripravlja, da bo prvič v življenju prejelo Jezusa. Ob tem se starši sprašujemo, kaj lahko še naredimo, da bo naš otrok pripravljen na prejem zakramenta.

Otroci so si različni. Nekateri dozorijo prej, drugi kasneje, eni so zelo občutljivi za presežno, pri drugih imamo občutek, da pomena zakramenta še ne razumejo dobro. Nič hudega! Prvo sveto obhajilo je samo prvo v vrsti številnih drugih, s katerimi se bo otrok bližal Jezusu. Glavno je, da se dogodka veseli – ne samo zaradi lepe obleke, pogostitve in morda celo darila, ampak predvsem zaradi srečanja z Jezusom. Pri tem pa imamo starši večji vpliv, kot si mislimo.

Otroci so se na zakrament pripravljali celo leto pri verouku. Morda smo se z njimi pripravljali tudi doma, tako da smo prebrali kakšno knjigo, se pogovarjali, brali odlomke iz Svetega pisma. Ne glede na to, kako poglobljena je bila priprava, se ta čas izteka. Tisto, kar se ne izteka, pa je naš zgled.

Prvo sveto obhajilo je samo prvo v vrsti številnih drugih, s katerimi se bo otrok bližal Jezusu.

Kako se starši pripravljamo na sveto obhajilo?

Otroci zelo dobro vidijo, kakšen odnos imamo starši do svetega obhajila – ne samo prvega, ampak čisto vsakega. Vidijo nas, ali se vsako nedeljo veselimo, da bomo prejeli Jezusa. Vidijo, ali si po obhajilu vzamemo nekaj trenutkov, ko se v tišini in hvaležnosti obrnemo na Boga. Tudi če jim o tem nikoli ne govorimo, otroci zelo dobro čutijo, ali je evharistija za nas srečanje z resničnim Bogom, ali se v vrsto postavimo samo iz navade, pri čemer smo z mislimi čisto drugje.

Otroci bodo šli pred prvim svetim obhajilom k spovedi. Kolikokrat nas vidijo, da tudi mi zavijemo v spovednico? Za otroke je neskončno dragoceno, če vidijo starša, ki počaka z obhajilom, ker se želi najprej spovedati. »Mami, a ti pa ne greš?« sprašujejo. »Ne, po koncu maše grem k spovedi, da bo moje srce spet čisto in bo v njem dovolj prostora za Jezusa. Se že veselim, da bom šla naslednjič!«

Ne glede na to, kako dobro so naši otroci pripravljeni na prejem zakramenta, smo starši tisti, ki jim pri vsaki sv. maši pokažemo, kakšen dar je za nas obhajilo. To se bo v srca naših otrok usedlo bolj od tisoč besed.

Starši smo tisti, ki otrokom pri vsaki sv. maši pokažemo, kakšen dar je za nas obhajilo. To se bo v njihova srca usedlo bolj od tisoč besed.

Naj bo dan prazničen!

Prvo sveto obhajilo je že zaradi zunanjih znakov vedno praznično. Še pomembnejše od frizure, fotografiranja in cvetja pa je, da je dan prazničen v srcu. Kako?

• V dneh pred praznikom naj gre vsa družina, ne samo prvoobhajanec, k spovedi. Otroku bo veliko pomenilo, da njegovo obhajilo jemljemo resno in se želimo nanj tudi sami dobro pripraviti.
• Pri družinski molitvi vsak dan prosimo za otroka, da bo Jezus vedno ostal v njegovem srcu.
• Preberemo lahko kakšno otroško knjigo, ki govori o bistvu evharistije. (Na primer Kakor metulj.)
• Jutro pred prvim svetim obhajilom naj bo čim bolj mirno. Pred odhodom od doma otroka blagoslovimo. (Glej okvirček.)
• Na pogostitvi, ki sledi, si vzemimo čas za molitev. Bogu se zahvalimo za otroka in za to, da je prejel Jezusa. Molimo lahko z besedami: »Gospod, daj, da bomo zmeraj tvoji prijatelji, da te bomo radi prejemali v svetem obhajilu in živeli, kot ti želiš.« Prižgemo lahko tudi otrokovo krstno svečo.
• V dneh po prvem svetem obhajilu pojdimo z otrokom večkrat k sv. maši. Šmarnice so čudovita priložnost, da lahko otrok skupaj z nami uživa v resnični Jezusovi navzočnosti!