Modre besede svetovalne delavke – Zmerno z zasloni!

Foto: Canva

Sodobne tehnologije so človeku prinesle veliko dobrega, v pomoč so nam pri vsakdanjih opravilih, zbližale so nas z ljudmi, ki jih imamo radi in živijo oddaljeni od nas ter nam omogočile vpogled v nove svetove.

Desetega oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, čez dober mesec, enajstega novembra, mu sledi še dan boja proti odvisnosti. In če lahko danes nekaj z gotovostjo trdimo, je to, da so nam tehnologije ob vsem prej naštetem, prinesle na področju duševnega zdravja veliko pasti, težav in križev, s katerimi se šele učimo živeti.

Zasloni različnih oblik in vrst so žal postali naši zvesti spremljevalci kamor koli se odpravimo. Pa naj bo to toaleta, kosilo, šola ali večerni sprehod. Zdi se, kot da smo uročeni od modre svetlobe, hitro premikajočih se slik, nenadnih novosti in dogodkov ter iluzijo, da imamo ves svet na svoji dlani.

Medtem ko strokovnjaki opozarjajo pred nevarnim vplivom zaslonov na možgane otrok in mladostnikov,  jih navadni ljudje vsak dan bolj množično uporabljamo kot vselej dosegljive varuške, pomirjevalce, preusmerjevalce pozornosti ali zgolj odganjalce dolgčasa. Ob tem se radi postavljamo pred drugimi – da naš 2 letnik že ve vključiti aplikacijo in ugasniti telefon. Ali celo samostojno igrati igrico za malčke.

A na koncu seveda pride tudi davek na mirne urice, ko smo priklopili otroka na zaslon, sebe pa na kaj drugega.

Govorne težave, slaba koncentracija, izbruhi jeze …

V vrtcih in šolah zaposleni opažamo vse več otrok z težavami s koncentracijo, govorno jezikovnimi težavami, izbruhi jeze, apatijo ali popolnim odklopom od realnega sveta. In moram priznati, da me je strah ob pogledu na otroke in mladostnike, ki brez življenjske energije in moči tavajo okrog s povešenimi glavami in očmi zazrtimi v zaslone.

Drugi pomemben davek terja prekomerna raba zaslonov v prehodu v najstništvo, ko mladostniki začnejo pritiskati na starše s prošnjami po pridružitvi različnim spletnim orodjem in klepetalnicam kot so snapchat, discord, tik tok idr. ob seveda ne pozabijo dodati, do pa to že vsi v razredu imajo in nujno tudi oni potrebujejo. Vendar dragi starši, ste se kdaj vprašali, kaj počne vaš najstnik v času, ko je v tišini svoje sobe? Ste se kdaj vprašali s kom se pogovarja? S kom vstopa v kontakt? Komu verjame in s kom se celo dogovarja za stike v živo?

Strah me je ob pogledu na otroke in mladostnike, ki brez življenjske energije in moči tavajo okrog s povešenimi glavami in očmi zazrtimi v zaslone.

Nevarnosti spleta

V kolikor ste med optimisti, ki verjamejo, da se mladim lahko več slabega zgodi zunaj na cesti kot v varnem zavetju vašega doma, vam predlagam ogled enega izmed dokumentarnih filmov: npr. češkega »Digitalno varne: Ujete v medmrežju« ali španskega dokumentarca »Digitalno varni: Zasvojeni s tehnologijo«, kjer boste žal spoznali šokantno plat medmrežja, kjer na nedolžne in stikov željne najstnike prežijo predatorji. Na tej spletni strani je vrsto različnih dokumentarnih filmov na to temo.

Na tem mestu bi želela izpostaviti le nekaj ključnih varnostnih ukrepov, s katerimi lahko opremite sebe in svoje otroke ter najstnike za bolj varno in odgovorno sobivanje na spletu. Obširneje se lahko z ukrepi seznanite na spletnih mestih www.safe.si ali www.logout.org in v priročniku Vzgoja za internet:

1. Predšolski otrok ne rabi zaslonov. Sam od sebe jih tudi ne bo zahteval, veliko raje bo moledoval za vašo pozornost, skupno igro ali zabavo z vami. Zato si priznajmo žalostno resnico, da so čisto vsi otroci prejeli zaslone v naročje s strani odraslih z nekim določenim namenom in običajno dobronamerno, pa naj bo to v namen pomiritve jokajočega otroka, preusmeritev jeznega malčka ali kratkočasenje dojenčka v vozičku. In čisto normalno je, da lahko prekomerna uporaba otroka popolnoma prevzame in zasvoji. Da bi se temu izognili, pomikajte redno uporabo zaslonov čim bolj vstran od predšolskega obdobja.
2. Prav tako kot zelo budno skrbimo za fizično varnost otrok v realnem svetu, moramo nujno skrbeti tudi za njihovo varnost na spletu. Spremljajmo kaj otroci radi gledajo, odkrito se z njimi o tem pogovarjajmo, izbirajmo kvalitetne vsebine in skrbno odmerjajmo čas za ekrani.
3. Zavedajmo se, kako pomembni smo starši za otroka. Našega naročja, petja, ljubkovanja, pripovedovanja, ne more in ne sme nadomestiti naprava. Zato ne dopustimo, da bi zasloni prevzeli te naloge v družini.
4. Preden prične otrok aktivno in samostojno uporabljati sodobne tehnologije, temeljito opravimo svoj del starševske vzgoje za zaslone in otroka oz. mladostnika pripravimo na varno rabo. Naučimo ga, kako naj na internetu spoštljivo komunicira, kako naj pravočasno prepozna nevarne in neprimerne vsebine, kako naj najde preverjene in resnične podatke ter na koga se lahko obrne po pomoč v primeru težav.
5. Vsebine iz zaslonov lahko ob premišljeni in nadzorovani rabi podpirajo starševske vzgojne namene; z lahkoto se otrok na spletu nauči tujih jezikov, spoznava različne kulture ali posluša prijetno glasbo idr., a v zdravem ravnotežju z vsebinami izven zaslonov.
6. Otrok in mladostnik naj nima naprav v svoji sobi. Prepogosto so prav zasloni krivi za manko motivacije za učenje ali odkrenjljivo pozornost.
7. Odrasli bodimo otrokom dober zgled pri uporabi zaslonov in si za začetek vzemimo čas za premislek o lastnem načinu uporabe zaslonov. Kdaj se zatekamo pred zaslone? Kaj tam večinoma počnemo? A morda prepogosto posegamo po njih? Morda »težimo« otrokom, da preveč »buljijo« v telefone, mi sami pa smo priklopljeni na televizijski ekran po več ur?
8. Povezujmo se z drugimi starši, s starši sošolcev in prijateljev našega otroka in skupaj sprejemajmo odgovorne odločitve glede rabe zaslonov pri otrocih. Kdaj dati otroku prvi mobitel je lahko tudi skupna dogovorna odločitev, ki bo pomembno razbremenila mladostnike medvrstniškega pritiska.
9. Pozanimajmo se o vsebinah, igrah, spletnih portalih, na katerih se zadržujejo naši mladostniki, da bomo lažje vstopili z njimi v dialog o pasteh, ki so tam prisotne.
10. In končno: bodimo prisotni v življenjih naših otrok in mladostnikov. Razlog zakaj običajno zbežijo pred nami v svet interneta, je povečini manko bližine, razumevanja in podpore v družinskih odnosih.

V obdobju tako hitrih sprememb, kot smo jim deležni v zadnjih 50 letih, smo starši lahko v veliki dilemi, kako vzpostaviti zdrave temelje odnosa do le teh v družini. Seveda je otroke nujno pripraviti na svet, ki jih čaka, po drugi strani pa je še toliko bolj nujno ohraniti zdrav razum, pogum in nadzor nad tem, kaj polni naš čas in naše glave. Le tako bomo lahko vzgajali pokončne in kritično misleče posameznike, ki se ne bodo pustili omrežiti v pasti interneta in ki bodo sami gospodarji svojega časa ter svojih odločitev.