Foto: ShutterstockTakšne prošnje pogosto slišimo od otrok, ki si želijo hišnega ljubljenčka. Vendar je odločitev za nakup psa odločitev za 10+ let, zato moramo pred nakupom psa res dobro premisliti, ali smo res pripravljeni na odgovornost, ki jo s tem sprejmemo. To še posebej velja, če se za štirinožnega ljubljenčka odločate prvič. Da se izognete poznejšemu razočaranju, ki je povezano z lastništvom psa, je dobro, da je vaša odločitev premišljena.
Pes ni igrača
Pred nakupom psa se moramo zavedati, da pes ni igrača ali predmet, s katerim se ukvarjamo le takrat, ko smo na volji, ostali čas pa bo že mirno počakal. Pes je živo bitje, ki potrebuje vsakodnevno skrb. Ta vključuje skrb za hrano, nego, zaščito pred boleznimi in poškodbami, ter zagotavljanje gibanja in mentalne zaposlitve. Razmisliti moramo tudi, kje bo pes v času naših počitnic. Ga bomo vzeli s sabo ali bo v času naše odsotnost zanj poskrbel kdo drug.
Kupiti psa otroku – da ali ne?
Otroci niso dovolj zreli, da bi lahko prevzeli odgovornost za skrb za psa. Ta odgovornost je vedno na nas starših. Seveda so med otroci tudi takšni, ki so bolj vestni in zavzeti, pa vendar ne moremo računati na to, da bodo v polnosti sami skrbeli zanj. Ni problem, če si družina omisli psa na željo otrok, v kolikor se starša zavedata, da bo odgovornost na njiju ali vsaj enem izmed njiju. Problem je, če kupimo psa in pričakujemo, da bo zanj primerno skrbel otrok sam.
Pes je živo bitje, ki potrebuje vsakodnevno skrb.
Kakšnega psa izbrati?
Če smo se odločili, da v svojo družino sprejmemo novega člana, je pred nami nova odločitev. Kako izbrati psa, ki bo najbolj primeren za našo družino? Pri tem se moramo odločiti, ali želimo mešanca ali pasemskega psa, mladiča ali starejšega psa, samca ali samico. Kar precej odločitev naenkrat.
Mešanca ali pasemskega psa
Kaj je bolje izbrati? Odvisno od vaših želja. Mešančki so zelo prikupni in unikatni, saj je v njih zmes različnih pasem. Vnaprej ne veste, kaj lahko pričakujete. Med njegovim odraščanjem boste odkrivali, kaj vse je »zapakirano« v njem.
V kolikor želite psa določene pasme, pri katerem lahko pričakujete, kakšne lastnosti bo imel in kako bo izgledal, potem izberite rodovniškega psa. Rodovniški mladiček je res dražji, vendar je praviloma potomec zdravih staršev in tipičen predstavnik pasme, saj morajo starši opraviti vzrejni pregled, na katerem se preverja ustreznost pasme po izgledu, karakterju in naravnih zasnovah ter odsotnost genetskih bolezni, ki so pogosta pri posamezni pasmi.
Pri nerodovniških psih je problem, da v resnici ne veste, kdo sta starša, ali sta morda v sorodstvu in koliko sploh ustrezata standardu pasme. Lahko imate pri izbiri srečo, lahko pa se fino nasankate. Že bežen pogled na oglase razkriva, kaj vse se prodaja kot pasemske pse, pa to že na prvi pogled niso. Mnogo takšnih mladičev »brez papirjev« ali s ponarejenimi papirji prihaja iz pasjih farm, kjer so pasje mame samo tovarne za proizvodnjo mladičev in jih po uporabi zavržejo. Zato velikokrat mame niti ne vidite, mladiča vam prodajo na kakšnem parkirišču, čez kakšen teden pa mladiček zboli, vi pa ugotovite, da je vaša mala kepica polna zajedalcev in zahteva posebno veterinarsko oskrbo.
Mnogi se za nakup psa odločijo na podlagi prijetne zunanjosti ali pa značajskih lastnosti pasme. Veliko bolj pomembno je, da izberete pasmo, ki bo ustrezala vašim pričakovanjem in pogojem, ki jih lahko nudite psu.
Mnogi se za nakup psa odločijo na podlagi prijetne zunanjosti ali pa značajskih lastnosti pasme. Veliko bolj pomembno je, da izberete pasmo, ki bo ustrezala vašim pričakovanjem in pogojem, ki jih lahko nudite psu. Pomislite:
- Kje bo pes bival? Bo zunaj ali notri. Določene pasme morajo bivati notri, določene pa so bolj srečne zunaj.
- Kakšno potrebo po gibanju ima? Med pasmami so velike razlike glede potrebe po gibanju, vseeno pa vsi psi potrebujejo določeno mero fizične aktivnosti. Če se odločite za zelo aktivnega psa – mu boste lahko zagotovili dovolj gibanja?
- Kako velik bo pes? Če se odločate za večjo pasmo, mu boste fizično lahko kos? Če do vašega stanovanja vodijo stopnice, boste psa lahko nesli po njih, če se bo poškodoval ali ko bo star?
- Kakšno dlako ima? Dolgodlaki psi potrebujejo več nege, pri nekaterih je potrebno tudi striženje. Kratkodlaki psi ne zahtevajo posebne nege, vendar puščajo več dlake. Pse brez podlanke je pozimi potrebno dodatno zaščititi pred mrazom.
- Kakšne so pasemske posebnosti in potrebe? Pasemske skupine imajo različne nagone, ki jih je potrebno zadovoljiti, če želimo, da bo pes zadovoljen in življenje z njim prijetno.
- Je pes primeren za majhne otroke? V nasprotju s splošnim prepričanjem, je lahko več težav z majhnimi psi, ki so lahko manj tolerantni do naglih in nepremišljenih otroških reakcij, hkrati pa je tudi večja možnost, da otrok nehote majhnega psa poškoduje.
- Kakšen tip človeka ste sami? Ste aktivni in polni energije, ali bolj umirjeni in počivajoči? Če svoj prosti čas raje preživljate umirjeno, potem kakšna zelo aktivna pasma ni najboljša izbira. Če pa ste aktivni in bi radi psa jemali s seboj na pohode, potem ne izberite pasme, ki raje poležava, saj bo to predstavljalo prehud napor.
- Kaj želite od psa? Iščete psa čuvaja, psa, s katerim boste obiskovali razstave, se ukvarjali z lovom ali pasjimi športi ali pa le psa za družbo?
Previdnost pri branju opisov pasem
Ko prebirate opise pasem, vas marsikatera pritegne. Kako potem razločiti, ali je pasma prava za vas? Tudi pasme, ki so znane kot zelo učljive, se ne skotijo že z vsem znanjem in ubogljivostjo, ampak je do tja potrebna še dolga pot sodelovanja med psom in vodnikom. Mnoge pasme iz različnih razlogov niso primerne za neizkušene lastnike. Morda je to zaradi njihove velikosti, dominance do drugih psov, visokega nivoja energije ali zahtevnega temperamenta. Takšne pasme zahtevajo vodnika, ki se dobro spozna na karakter, lastnosti in potrebe pasme ter ima dovolj avtoritete, da zna pravilno ravnati s takim psom.
Številne pasme so bile v preteklostih izbrane za posebne naloge, kot je pasenje ovac, varovanje ljudi in premoženja ali preživljanje dolgih dni na lovu ali tekmah. Ta genetika vpliva tudi na vedenje psa doma. Raziščite, čemu je pasma namenjena. Delovne pasme so na splošno zelo energične in potrebujejo veliko gibanja. Pastirske pasme rade lovijo vse, kar se premika. Ovčarji lahko patruljirajo ob ograjah ali vratih in vidijo obiskovalce ali sosede kot vsiljivce. Lovske pasme sledijo svojemu nosu. Hrti potrebujejo veliko priložnosti za hiter tek na varnih območjih.
Na podlagi vaših želja morate premisliti, katera pasma je najbolj primerna za vas, poiskati odgovornega vzreditelja, ki dobro pozna pasmo in vam iskreno svetuje, če je ta pasma za vas res primerna.
Tudi pri izbiri mešančka je potreben razmislek, saj je lahko tak pes še veliko bolj zahteven, saj je potrebno zadovoljiti potrebe različnim pasmam, ki so v psu.
Kritično obdobje socializacije je med 3-14 tednom starosti in ima velik vpliv na vedenja psa do konca njegovega življenja.
Mladiček ali starejši pes?
Z mladičkom je precej več dela, saj zahteva več vašega časa, družbe in vzgoje. Navaditi se mora na nov dom, svoje novo »krdelo«, in osvojiti sobno čistočo ter pravila lepega vedenja. Ja, mladički lulajo, kakajo, grizejo, cvilijo ali uničijo kakšno stvar. Veliko dela pa nam je prihranjeno, če izberemo mladička iz dobre vzreje. Kritično obdobje socializacije je med 3-14 tednom starosti in ima velik vpliv na vedenja psa do konca njegovega življenja. Velik del tako poteka ravno v času, ko so mladički še v leglu, zato je delo, ki ga vzreditelj vloži v socializacijo mladičkov, neprecenljivo in nenadomestljivo.
Če posvojite odraslega psa, ima tudi to svoje prednosti. Običajno je tak pes že navajen na sobno čistočo in lahko tudi že primerno vzgojen, predvsem pa lahko vidite, kakšne velikosti je kot odrasel pes in ocenite njegov karakter. Posebna pozornost velja pri posvajanju kužkov iz zavetišča. Ti imajo pogosto za sabo težke življenjske izkušnje in posledično vedenjske težave. Takšen pes potrebuje veliko razumevanja in potrpežljivosti, da bo lahko ponovno osvojil zaupanje v ljudi.
Vsak kuža je poseben in edinstven, vsak ima svoje dobre in slabe lastnosti, svoje želje, strahove, nagone in potrebe.
Samčka ali samičko?
Nekateri želijo izključno samico, drugi prisegajo le na samce. Mnogi se za samca odločijo, ker naj bi bilo z njim manj dela. Pa poglejmo, kaj je res.
Samičke so bolj nežne in vodljive, manj nagnjene k potepanju in agresiji ter nimajo tako izrazite potrebe po dominanci. Največja »slabost« je seveda gonitev, ki privlači samce, vendar je ta samo 2x na leto in s sterilizacijo tudi teh težav ni.
Samci so večji in fizično močnejši, bolj odločni, trmasti in se radi šopirijo. Več se potepajo kot samice, še posebej, če je kje v bližini goneča psička. Takrat lahko pobegnejo in jih boste morali iskati po vasi, sicer se zgodi, da jih tudi več dni ni domov. Ker imajo bolj izražen teritorialni nagon, veliko markirajo – to pomeni, da z urinom označujejo svoj teritorij, kar zna biti precej neprijetno. S kastracijo se da tudi to omiliti.
Vsak kuža je poseben in edinstven, vsak ima svoje dobre in slabe lastnosti, svoje želje, strahove, nagone in potrebe. Skupaj z njim se boste učili in vsak dan odkrili nekaj novega. In kmalu si življenja brez psa ne boste mogli več predstavljati.
Brezplačen za vse, ki ga potrebujejo. Z vašo podporo.
Ne zmorejo vsi plačati za kakovostne in poučne vsebine, zato so naši članki brezplačni za vse obiskovalce portala iskreni.net. Če ste med njimi, vabljeni, da nas še naprej berete brezplačno.
Če pa ste med tistimi, ki si na srečo lahko privoščite tudi nekaj več, vabljeni, da naše delo finančno podprete in prispevate k večji kakovosti življenja posameznikov in boljšim odnosom v slovenskih družinah.
Odločite se za enkratno ali mesečno donacijo v poljubnem znesku. Vsak prispevek šteje!
Lahko pa postanete tudi naš naročnik in z enim paketom dostopate do zaklenjenih vsebin in izobraževalnih oddaj s področja medsebojnih odnosov, vzgoje, osebne rasti in financ.
Pes je živo bitje in ni igrača, to je še kako resnično! Ko imaš mladička, moraš biti pripravljen na vse, na brisanje lužic, kakcev in bruhanja! Traja kar nekaj časa, da psička navadiš čistoče in še pozneje se lahko zgodi kakšna nesreča!
Pes ni za komod ljudi. Psa moraš peljati ven večkrat na dan, že zato, da se polula in pokaka in to ne glede na vreme, lahko dežuje, močno piha ali sneži!
Če imaš samičko, so težave, ko nastopi gonitev. Takrat je treba biti pripravljen na pasje snubce, ki tudi celo noč stražijo pred vrati, vsepovsod urinirajo in se tudi zravsajo med seboj.
Če znaš za psa poskrbeti, ti vrača z obilno ljubeznijo in vdanostjo. Pravijo, da je pes edino bitje na svetu, ki ima rajši gospodarja kot sam sebe.
Mami, ati, a imamo lahko psa?
Lahko ga imamo, ko ga bosta ATI in MAMI želela imeti in prevzela VSO odgovornost, tudi, če bo otrok star 10+ zaradi tega, ker je otrok, otrok in ker ni odgovoren.
Na žalost pa videvam tudi premnogo staršev, ki so bistveno premalo odgovorni in doslednji. Naša izkušnja:
1) Zadnjih 13 let mi je moja prigovarjala, da bi imeli psa. No končno sem popustil a pod pogojem, da mi priskrbi NAJBOLJŠEGA trenerja. Zakaj sem 13 let odlašal je zato, ker sem bil mnenja, da so psi zelo trmasti in da jim ne moreš gospodariti.
2) Dobimo psa, takega za notri, ki ne smrdi in ne pušča dlak. Šola je bila vrhunska, individualne ure, oba razumeva pasjo psihologijo in jo tudi začnea po prvem tednu vzgajati. Takrat sta bili punci stari 2 in 4 leta. V stanovanju smo imeli box, ki je bil v bistvu bolj zaščita za psa, da jo nista tamali gnjavili….
3) Po pol dveh letih in pol vsakodnevnega treninga (namenski trening z briketami je bil v povprečju 15min na dan) je psica nekako prišla do točke ko je ne moreš več v nulo vzgojiti. Kaj zna:
– v stanovanju je na deki (ni več boxa) tam ostane cel dan in celo noč, dokler ne dobi povelja da je prosta
– na sprehodu zna z sproščenim povodcem.
– zna se usest in ulečt na ukaz.
– najpomebneje pa bi rekel da je ODPOKLIC, ko in če je spuščena, da pride nazaj in ne nadleguje ostalih živali in ljudi.
– ne laja (to smo mel srečo tako, da gre lahko z nami povsod tud v hotele, kjer to dovolijo)
….
Sedaj je stara 4 leta in pol. Uganite kdo hodi z njo največkrat na sprehod. Mož. Žena in otroci pa jo največkrat božajo. Ne rečem, da ne skrbi za moj križ, ker če neb mel psa verjetno neb šou vsaj 2x na sprehod tud v dežju, ob vsem pisarniškem delu. Ampak vseeno se morata starša zavedati, da bosta imela novo bitje, ki bo predvsem z vama in odgovornost bo na vaju naslednjih 15+ let. Zanašati, se na to, da bodo otroci ratali zreli in prevzeli vzgojo psa in bili pošteni do psa je smešno in neodgovorno do staršev. Moja dva centa. Ni mi žal, da mamo psa iz zdravstvenih razlogov, kar nekaj odrekanja sem sicer imel z treningi sploh poleti, ker sem se moral vstajati pred 6uro zjutraj, da je lahko jedla z roke.
Da strnem:
– pes je za starše in ne otroke
– pes zahteva doslednost in odrekanja vsaj 2 leti (za stvar, ki se jo pes uči, da res zna mora pes opraviti 3 – 6k ponovitev)
– ob psu boste primorani iti iz stola na zrak (kar je dobro, ker vas porine v rahel stres, ampak nagrada pride v obliki zdravja)
– je bistveno manj zahteven kot otroci in verjetno edina stvar v hiši, ki mi je zares pokorna (sorry žena) res pa mi pes ne vrača lubezni tako kot moja žena.
LP Mir