Lepe ženske, ki v svoji iskrenosti postanejo še lepše

Thumbnail

Zdaj, ko sem se kanček odpočila, pojedla pol pice, si pogledala ponovitev skokov iz Planice in odprla nove smokije, sem pripravljena, da začnem podoživljati čudovit vikend, ki sem mu bila priča, in lepim ženskam, ki so v svoji iskrenosti postale še lepše.

Materinstvo – v iskanju korenin. Tokratni vikend oddih za mamice je potekal od 18. do 20. marca na Kureščku, kjer nas je pozdravila umirjena narava in lepo vreme. Naša skupinica je štela 10 mamic in 6 mladičkov, ki jih je bilo vsepovsod polno – a mam pač to ne moti.

Varen prostor za iskrenost in ranljivost                     

Načelo najinih dogodkov s Tino Berčič je spontanost in odpiranje prostora, da se vsaka čuti slišana in lahko zavzame svoje mesto; poskušava ustvariti varen prostor, kjer si ženska dovoli biti ranljiva in iskrena, da sme pripovedovati svojo zgodbo in je v njej slišana in sprejeta.

Tako je veliko najinih priprav bilo narejenih okvirno, zraven pa sva malo za šalo malo zares dejali, da morava tudi Svetemu Duhu pustiti nekaj prostora. Midve sva bili samo poklicani, da sva njegovi podaljšani perutnici, on pa je Tisti, ki naju vodi in odpira srca.

Telo, Beseda, poslanstvo

Rdeča nit vikenda je bila naše telo, naš odnos do njega, kaj nam sporoča in ali mu znamo prisluhniti …

V petek zvečer smo posedle po tleh, v krogu in si v soju sveče delile svoja razmišljanja in doživljanja, svoje stiske. Ko smo skupni del zaključile, pa smo imele tudi možnost za adoracijo v majhni kapelici v hiši.

Pustile smo se nagovoriti tudi Božji besedi in sobotni dan začele z odpiranjem Svetega pisma, da je vsaka prebrala del, ki jo je nagovoril.

In tudi tisti, ki bi nas le poslušal, bi se čudil, kako so naključno najdene besede močno zadele. Dopoldan smo tudi nadaljevale z bogato duhovno ponudbo – spoved, maša, tišina, meditacija …

Pred kosilom smo svoje obraze nastavile toplemu soncu in namenile nekaj besed našemu poslanstvu – smo ga že našle? Kje ga čutimo? Kam se čutimo poklicane?

Sobotni popoldan je potekal sproščeno, da je imela vsaka dovolj časa sama zase in za umiritev, razmišljanje …

V svojih telesih nosimo – ples

Nato pa se nam je pridružila sestra Felicitas, ki prihaja iz Nigerije, a že 12 let živi v Sloveniji. Pripravila je plesno delavnico. Delavnico vedno začne s sproščanjem, ki pa je bilo tokrat povsem drugačno, kot je vajena, saj so otroci enkrat ugasnili radio, drugič prevrnili koš in nasploh delali galamo. Jap, naslednjič je varuška nujna! 🙂

Zelo zanimivo pa je bilo, da so se čisto vsi povsem umirili, ko smo začeli s plesom. Tisti malo večji so celo hoteli sami z nami plesati v krogu, medtem ko je najmlajši trimesečnik mirno ležal v sredini, dva pa sta v nosilkah celo zaspala.

Najprej smo začeli s počasnimi plesi in nadaljevali vse do hitrih ritmov afriških bobnov. Ko smo poskušale posnemati gibe črne nune, smo se zares nasmejale sebi in drugim – po naših žilah pač ne teče afriška kri. A s. Felicitas nas je ob koncu pohvalila, da imamo ples v sebi.

Dobro nam je je delo, da smo lahko vse notranje procese dopoldneva dali iz sebe ven, se sprostili, razigrali, tudi preznojene majice so bile neizogibne.

Tik preden je s. Felicitas odšla, ko si je še nadevala svoj šal, se je obrnila k nam in rekla, naj negujemo to, da se zbiramo, in da je Bog že vedel, zakaj nas je zbral skupaj. Močne in navdihujoče besede.

Večerna molitev in … zgodbe

Po večerji in ko so otroci pospali, smo imele še večerno molitev, tiste, ki še nismo bile preveč utrujene, pa smo obsedele v soju sveče.

To je bil čas, ko je imela vsaka priložnost, da spregovori svojo zgodbo – katerokoli si želi.

Takšni trenutki imajo zares terapevtski učinek, saj si v svoji ranljivosti sprejeta, že s samim pripovedovanjem pa zgodbo predeluješ. Iskrenost do sebe zdravi.

Nedeljsko sonce in mir srca …

V nedeljsko jutro nas je zopet prebudilo sonce. Po zajtrku smo si vzele še nekaj trenutkov v naravi, potem pa smo naredile še zaključni krog z odmevi na vikend. Lepo in Bogu hvala.

Kmalu so prispeli še naši ostali družinski člani, s katerimi smo skupaj imeli še zaključek z živahno sveto mašo, potem pa smo se odpravili vsak po svojih poteh.

Upam, da bomo lahko delček miru srca, ki smo ga na tem vikendu prejele, delile tudi naprej.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja