Morje v dvoje ni lepo samo zaradi plavanja, sončnih zahodov in vonja po borovcih. Morje v dvoje je lepo, ker se čas ustavi. Vsakodnevno hitenje in stres zamenjajo počasna jutranja kavica, sprehod do trgovine in viseča mreža. Ter seveda opoldanska siesta. Tista siesta, ki ni namenjena samo počitku po kosilu. Siesta v dvoje je namenjena prav zakoncem, ki se na morju spet malo zaljubijo. In spomnijo tega, da niso samo starši in družinski upravitelji, ampak tudi ljubimci. Ko se čas ustavi, ko pozabimo na hitenje in napetost, je lažje v polnosti uživati drug z drugim. In tisti trenutek sredi dneva, ko je najbolj vroče, ima prav poseben čar.
Vsaj tako je bilo, dokler sva na morje hodila sama. Potem se je rodil prvi otrok. Takrat me je zaskrbelo, da je z najinimi poletnimi siestami konec. Vendar je bil strah odveč. Tudi otrok gre opoldne ponavadi počivat, tako da si starši lahko utrgamo nekaj trenutkov zase. Razlika je v tem, da opoldanski počitek starši pogosto izkoristimo za lastni dremež, saj smo pokonci že od pete ure zjutraj. Ali za kakšno nujno opravilo, ki nas čaka že dva dni. Ampak včasih nam uspe uživati tudi v čisto pravi siesti v dvoje.
Tradicijo opoldanskega počitka se da ohraniti tudi, ko otrok ni več samo eden. Dojenček gre spat, malček gre spat, tudi predšolske otroke v opoldanski vročini ponavadi zmanjka … Čas za crkljanje. Če si ga le vzamemo!
Nisva samo starša, animatorja, kuharja, organizatorja, mirovna posrednika in športna trenerja, ampak sva predvsem in v prvi vrsti mož in žena.
Nisva samo starša, sva mož in žena
In potem pride čas, ko otroci opoldne nehajo spati. Poletne počitnice so takrat ponavadi lažje. Otroci so bolj samostojni, zjutraj se ne zbujajo ob nečloveških urah in starši imamo nenadoma čas, da v miru preberemo kakšno knjigo ter se naplavamo. Edino kar zmanjka, je čas za – siesto. Otroci ne počivajo več, hkrati pa so že dovolj veliki, da hitro postanejo sumničavi, če se starši želijo skrivaj izmuzniti. Morda jih lahko kdaj zamotimo z risanko ali jih za kakšno urico pošljemo k sosedom. Vendar tista tradicionalna siesta postane vse težje izvedljiva.
Priznam, da jo pogrešam. Tisto pravo siesto, v dvoje. Seveda ostanejo jutra in večeri – kadar se otroci ne zbudijo pred nama in kadar naju zvečer ne zmanjka prej od njih. Vem, da bo prišel čas, ko se bo najino družinsko gnezdo začelo prazniti in bova imela spet ves čas na svetu zase. Takrat bova verjetno pogrešala otroške noge, ki navsezgodaj zjutraj prav nič nežno skočijo v zakonsko posteljo, in dolgo prebiranje zgodb pred spanjem. In čeprav se nama vse to zdi neskončno dragoceno, veva, da si morava nekaj časa izboriti tudi zase. Včasih z načrtovanjem, včasih s spontanostjo in včasih tudi s kakšnim trikom. Zato ker nisva samo starša, animatorja, kuharja, organizatorja, mirovna posrednika in športna trenerja, ampak sva predvsem in v prvi vrsti mož in žena.
Poglej tudi naročniške vsebine:
Dr. Katarina Kompan Erzar: Partnerski odnos je živ ali pa ga ni
Dr. Andrej Perko: Kako postati najboljši ljubimec?
Luka in Mirjam Mavrič: Če moški ni spoštovan in ženska ne ljubljena, odnos ne more uspeti
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!