Ker je poljub zdravilo za vse!

Jezila sem se. Sploh se točno več ne spomnim, na koga ali zakaj, spomnim pa se, da sem v pomivalnem koritu povzročala veliko hrupa (tiste vrste hrupa, ko poskušaš z ropotanjem loncev še posebej poudariti, da si resnično jezen). Ta hrup v pomivalnem koritu je spremljal moj neprekinjen monolog – da bodo ja vsi razumeli!

Med tem mojim izražanjem mnenja je najmlajši proti meni začel potiskati stol. Prepričana sem bila, da želi, kljub moji prepovedi, iz omare nad pomivalnim koritom vzeti kakšno sladkarijo.

Torej, naj povzamem: imela sem monolog, ki je letal na nevemtočnokoga, najmlajši pa je izbral popolnoma neprimeren trenutek za svoj podvig proti škatli s sladkarijami. In nekje v ozadju mojih možganov se je že nabiral izbruh glede tega, ki je samo čakal, da se pridruži sedanjemu.

Naenkrat pa … je bil ta drseči stol poleg mene in namesto, da bi fant na njem odprl omaro, mi je na lice dal en velik, dooolg poljub!

Nejeverno sem ga pogledala. On pa je s svojimi velikimi nedolžnimi očmi in skozi velik nagajiv nasmeh pripomnil: „Kaj? Saj ti vedno praviš, da je poljub zdravilo za vse! Se pravi, je zdravilo tudi za jezo!“

Da, vedno pravim, da je poljub zdravilo za vse. Ampak, no, saj veste, to je ena tistih maminih fraz, ko upaš, da boš v kritičnem trenutku s poljubom ublažil zadeve.

Pa mi je sine s pogumom dokazal, da to ni zgolj fraza. (Zakaj s pogumom? Ker je mož iz sosednjega prostora komentiral: „Uf, si pa pogumen. Jaz si v tem trenutku tega ne bi upal narediti …“)

Poljub res blaži bolečino. Podira ovire. Krepi bližino. In, da, celo prežene jezo! Je zdravilo za vse! Kar preizkusite!

Preberi še:

• 4 Dotik grobosti, poljub usmiljenja
• Se zjutraj poslovita s poljubom? Ali z godrnjanjem?
• Poljubi pomagajo spočeti