Kakor metulj – knjiga, ki otrokom približa prvo sveto obhajilo

Letos ni bilo verouka. Dobro, bil je del septembra 20, pa ves oktober 20 in maj 21. Kar se mi je zdela velika škoda predvsem za hčerko, ki gre letos k prvemu obhajilu.

Zavedam se, da je moja vloga, da ji kot starš posredujem vero, da jo naučim moliti, jo vzgojim v krščanskih vrednotah in ji spregovorim o svoji izkušnji vere. Nenazadnje sva z možem to obljubila že pri njenem krstu. A večkrat se mi zdi, da lahko otroku dam le po svojih zmožnostih. In da ji res koristi še pogled koga drugega, sploh če je to posvečena oseba. In z možem nama je bilo res žal, da ji je ta vidik priprave na prejem zakramenta manjkal.

Sem oseba, ki se po pomoč rada obrne h knjigam. Od nekdaj. Ko se je začelo bližati prvo obhajilo, sem sklenila, da moram poiskati kakšno otroško knjigo, ki bo hčerki pomagala pri pripravi na prvo sveto obhajilo. Kot nalašč je dan kasneje priletel mail, da je izšla nova knjiga prav na to temo (hvala Bogu za listo Mama-sem!:). Seveda sem jo takoj naročila.

Knjigo sva prebrali obe s hčerko, ona celo večkrat. Všeč mi je, da je knjižico napisal duhovnik, ki ima izkušnje s pripravljanjem otrok na prejem prvega obhajila. Zdi se mi, da je zelo dobro zadel vihrave prvoobhajance, pa tudi starejše sorojence, ki nad njihovo neresnostjo zavijajo z očmi.

Pod gladino osnovne zgodbe sem kot mama zajela sporočilo staršem, da še ni vse zamujeno in izgubljeno, če njihovi otroci prvega obhajila ne jemljejo neznansko resno oziroma se ob njem niso počutili nič drugače ali posebno. Pomiri jih, da je z njihovimi otroki vse v redu. So pač otroci. Hkrati pa se ne ustavi pri tem – spodbudi namreč, da za svoje otroke zbrano in redno molimo. In upamo, da se bo njihovega srca dotaknilo drugo, tretje ali morda vsaj deseto obhajilo, ki ga bodo prejeli. Kar je nekoliko pomirilo tudi mojo skrb glede pripravljenosti hčerke na prvo obhajilo.

Kaj je bilo v knjigi najbolj všeč hčeri, pa naj pove kar sama:

Knjiga Kakor metulj mi je bila zelo všeč. Ilustracije so neznansko lepe.  Lepa zgodba o duhovnosti je, vmes sem se pa tudi nekajkrat prav nasmejala. Liki so mi bili všeč, ni pa mi všeč, kako se je vedla sestra od glavne junakinje, prvoobhajanka Lučka.

Iz zgodbe sem se naučila, da je lepo moliti za nekoga, in da če moliš, te Bog usliši. Ampak pod pogojem, da moliš za dobre stvari, ne pa za neumnosti kot je televizija ali pa igrice.

Najljubši lik mi je bila s. Marija Veronika, ki je molila za prvoobhajanko Lučko in je bila ta po zaslugi te molitve bolj mirna pri maši.

Mislim, da mi je knjiga pomagala pri pripravi na obhajilo, saj zdaj vem, da moram biti bolj mirna in zbrana pri maši, da bolj poslušam. Ne pa tako kot Lučka, ki se ves čas pri maši ozira okrog in je ne spremlja. Saj sem bila mirna že prej, ampak, če iskreno priznam, pa nisem vedno najbolj zbrana. Knjigo bi priporočala drugim prvoobhajancem. Bi jih pa želela opozoriti, da je malo tudi domišljijska, sploh en del o metulju – da ne bi kdo mislil, da se to res dogaja. Je pa lepa in poučna knjiga.

prvoobhajanka Ajda, 9 let


Knjigo Kakor metulj, zgodbo, ki nam razkriva otroško doživljanje prvega svetega obhajila in pričuje o moči molitve, lahko dobite tudi v trgovini Iskreni. Najlažje boste prišli do nje, če kliknete na spodnjo povezavo.

Prispevek je oglasna vsebina.