Kako ženske doživijo nezvestobo svojih mož?

Vir: Shutterstock

Bolečina, o kateri se ne govori veliko, a mnogim pretrese in zamaje svet. Najtežje je, da so osebe v njej pogosto povsem osamljene …

»Bila sem čisto poklapana. Moj svet se je sesul. Če bi se lahko pred menoj odprla luknja, v katero bi lahko padla, bi mi bilo to ljubše od situacije, v kateri sem se znašla,« o svojih občutkih ob spoznanju moževe nezvestobe pravi Joi, ena od žensk, ki so pomoč poiskale v programu Bloom.

In te občutke doživljajo mnogi v podobni situaciji. Danes sploh ni nujno, da gre pri tem za dejansko prevaro s konkretno osebo, v mnoge zakone zareže tudi odvisnost s spletno pornografijo ali druge oblike spolne zasvojenosti.

Partnerski odnos, v katerem sta partnerja intimno povezana in navezana druga na drugega, predstavlja tisto temeljno bazo, varno izhodišče, iz katere se lahko podajamo v življenje, se soočamo z izzivi, težavami, prevzemamo tveganja in se vanjo vračamo po tolažbo, oporo, spodbudo, varnost. Močna navezanost v tem odnosu je normalna, zdrava in potrebna. Prav zato pa nezvestoba, ki zamaje temelj zaupanja, tako globoko zareže v človekovo bistvo in pretrese ves njegov svet.

Travma prevaranosti

Prevaran človek lahko občuti zelo veliko negotovost, strah, iztrganost, izgubljenost … Odnos, iz katerega naj bi črpal varnost in oporo, postane kraj nevarnosti in bolečine. Kar 70 odstotkov zakoncev, ki so prevarani, naj bi trpelo za t. i. travmo prevare, ki je v marsičem sorodna posttravmatskemu stresnemu sindromu. Prebudijo se občutki kaotičnosti, zmede in uničujočega obupa. Simptomi vključujejo anksioznost, strah in depresijo. Posledice se kažejo tako na psihološki, telesni kot kot duhovni ravni. Spomin in travma pa lahko človeka spremljata še mesece in celo leta zatem.

Ne upaš si spregovoriti …

Še posebej hudo je, da mnogi prevarani zakonci trpijo tiho, v osamljenosti in z občutki osramočenosti in krivde. »Ne upaš si spregovoriti, ker se bojiš, da bodo krivdo pripisali tebi ali da bodo obsojali tvojega moža, videli v njem pošast,« pravi Shay, ki je skupaj z možem doživela in pozneje tudi uspela premagati njegovo odvisnost od spletne pornografije.

Za nekatere prizadete pride spoznanje o nezvestobi kot popoln šok, saj so prej živeli v popolni nevednosti. Med njimi je Kami: »Bila sem popolnoma slepa. Zato je bilo zame vse skupaj izjemno travmatično. Čisto me je sesulo. Vedno sem imela težave s samopodobo, to pa jih je potrojilo. Vse moje samospoštovanje je izpuhtelo. Kar naenkrat me je zadelo: ‘Me je sploh imel kdaj rad? Kaj je narobe z mano? Zakaj gleda vse te druge ženske? Zakaj mu jaz nisem dovolj?’«

Nekatere pa težave in prevaro že dolgo slutijo, zaznavajo ali zanjo celo jasno vejo, a si pred njo zatiskajo oči, se trudijo s tem živeti, kar lahko traja več kot desetletje. Pogosto te osebe živijo z močnimi občutki krivde – »očitno se ne trudim dovolj, da se mu to dogaja« – in z nizkim občutkom lastne vrednosti.

Tega si ne zaslužim!

Ko je recimo Jeni odkrila moževo zasvojenost s pornografijo, jo je ta sprva uspel prepričati, da je to normalno, in s tem je živela mnogo let. Šele, ko je odkrila, da gre tudi za varanje z drugimi ženskami, je prišlo do točke preloma, da to ni normalno in da si tega ne zasluži.

Trenutek preobrata je bil izredno boleč: »Tisti dan, ko sem odkrila, da je nekaj v najinem zakonu hudo narobe, sem bila budna 24 ur, vso noč sem bedela in vpila. Nikakor nisem mogla dojeti, da se to res dogaja v mojem zakonu. Nisem mogla razumeti, zakaj, kako, želela sem si podrobnosti, hotela sem vedeti vse … Bedela sem, da bi nekako dala vse v neko smiselno celoto, hkrati pa sem upala, da sem bom naenkrat prebudila iz te nočne more. Čutila sem se raztrgano na koščke. Ta noč je bila verjetno najtežja stvar v mojem življenju. Zjutraj sem šla ven pred hišo, na verando, samo da bi nekaj čutila in se zavedela, da to res je moje življenje, da je moj mož res to naredil.«

Tudi Joi je občutila popolno sesutje vsega poznanega: »Vse, kar občutiš, se popolnoma spremeni. Kar naenkrat začneš gledati drugače na vse, kar misliš, čutiš in delaš, na vse, kar si mislil, da si, in na vse, kar si mislil, da imaš. Vse na novo vrednotiš in tehtaš v skladu z informacijami, ki si jih na novo pridobil. Bila sem izgubljena, popolnoma izgubljena. Vplivalo je name kot žensko, na vsak del tega, kdo sem.«

Bila sem kot v omotici … Ta človek me je prevaral?

Soočanje z bolečim spoznanjem pelje preko več stopenj. Jeni takole opisuje prve: »V nekem obdobju sem popolnoma otopela, bila sem popolnoma razdvojena, sama, zmedena. Zakaj bi mi ta človek, ki me ima rad, naredil nekaj takega? Dolgo časa sem bila kot v nekakšni omotici, kakih 6 mesecev bi lahko samo ležala na kavču v istih zguljenih hlačah in jedla piškote. In samo razmišljala bi: ‘Moj mož, človek, s katerim sem se poročila, ga imela rada, ki ima rad mene, oče mojih otrok, oče, ki je prvi prijel v roke najine otročiče, človek, ki je zgradil našo hišo … ta človek me je prevaral.’«

Tudi Kami je doživljala popolno nemoč: »Na najnižji točki sem bila, ko je bil najin dojenček star 4 mesece, imela sem grozno poporodno depresijo, poleg tega imam otroka s posebnimi potrebami, kar naenkrat se je name zgrnil ves ta stres. Prišla sem do točke, ko nisem več mogla poskrbeti za otroka, ko sem se komaj pobrala iz postelje in mukoma poskrbela za dojenčka in zelo aktivnega dvoletnika. Bilo je, kot bi nekje obtičala.«

Ko bi me kdo razumel …

Okolica pa nobeni od njiju ni bila v posebno pomoč. Kami ni vedela, s kom naj deli svojo bolečino: »V sebi sem imela toliko teh čustev v zvezi z moževo težavo, a nikogar, s komer bi se lahko o tem pogovorila in bi me razumel.« Tudi Jeni ni našla razumevanja: »Ves čas ti ljudje govorijo: ‘Tisti, ki enkrat prevara, bo vedno varal. Bolje si zaslužiš. Čim prej ga zapusti, naredit to, ono …’ Vsak ti govori, kaj moraš storiti. In del tebe se ob tem počuti ponižanega.«

Prvi korak na poti k okrevanju pa je po besedah Shay, da najprej ponovno »prizemljiš« sebe, se osvobodiš občutkov krivde in si najdeš pomoč. »Šele potem lahko začneš delati na odnosu, če je tudi seveda tudi tvoj zakonec naredil ta korak naprej.« Pri vsem tem pa je izrednega pomena podpora ljudi, ki so že doživeli ali še doživljajo isto.

Sedem stopenj do ozdravitve

Soočanje s travno prevare in njeno predelovanje travme običajno poteka po več korakih:

1. Šok

Začetno odkritje lahko povzroči zelo skrajne odzive, od norenja do zapiranja vase.

2. Zanikanje

Človek ne more dojeti, kaj se je zgodilo, želi si, da bi vse skupaj samo izginilo.

3. Obsedenost

Človek hoče izvedeti vse podrobnosti, premleva pri sebi, vrstijo se vprašanja, dvomi, analize …

4. Jeza

Ko človek spozna, da ne gre za njegovo krivdo, postane besen na partnerja.

5. Pogajanje

Iz strahu pred negotovo prihodnostjo lahko začne sprejemati in opravičevati partnerjevo ravnanje.

6. Depresija

Lahko poteka sočasno z drugimi stopnjami. Situacija se zdi brezupna in neobvladljiva.

7. Sprejemanje

Na tej točki človek prizna in sprejme bolečo resnico in se želi premakniti naprej – sam ali v paru. Gre za stopnjo poguma. Je spoznanje, da je nujno potrebno nekaj popraviti, in je želja, da bi ozdravel.

Viri: bloomforwomen.com, addorecovery.com, relationalrecovery.com