Kako spočenjamo svoje otroke?

Verjetno v Cerkvi ni praznika, ki bi lahko, če bi bil prav razumljen, dvigoval toliko prahu, kot ga lahko dvigne praznik Brezmadežne. Imamo pa pravzaprav kar srečo, da ga večina ne razume, ker tako ostaja neomadeževan. Zagrnjen za tančico skrivnostnosti govori veliko bolj pristno, kot bi sicer.

Svetost življenja od spočetja naprej

Praznik Brezmadežne nam sporoča, da je bila Marija sveta božja Mati od trenutka, ko je bila spočeta.

Imeti lahko vest in čisto srce, imeti s svojimi bližnjimi urejene odnose, ljubiti se s svojim od Boga podarjenim zakoncem, predstavlja lep, miren kotiček, kamor se lahko ugnezdi otrok.

Da je Marijino spočetje lahko bilo brezmadežno, sta zagotovo morala biti sveta že Ana in Joahim. Spočela in rodila sta Marijo, ko pa je le-ta dorasla, je sama na drug skrivnosten in svet način postala mati Boga. In potem nikoli več nič ni bilo tako, kot je bilo poprej.

Spočenjanje otroka je vedno sveta stvar

Čeprav bi morali biti otroci tisto največje bogastvo, na katerem stoji svet, to žal vedno in povsod ni tako. Prepogosto so bitja, na katerih želijo nekateri predvsem zaslužiti. Začne se z industrijo splava, nadaljuje pa pri ogromni količini ponudbe potrebnih in nepotrebnih pripomočkov.

Nedvomno, vsak otrok si zasluži vse najboljše od spočetja in še prej. Iz tega zornega kota ni vseeno niti to, v kakšnem zdravstvenem stanju je telo matere, ki namerava zanositi. A ne bom se spuščala v razprave o skrbi za telesno zdravje matere, niti o zaslužkih in upravičenosti uporabe nekaterih farmacevtskih in prehrambenih izdelkov ne bom govorila. Zdi pa se mi zanimivo, da se redko govori o duši, ki v posodi svojega telesa za nekaj mesecev naredi prostor še eni duši. Seveda je pomembno, da je posoda v dobrem stanju. Ampak gosta ne gosti hiša, temveč tisti, ki je v hiši doma. V kakšnem stanju sta torej duši staršev, ko se odločata za novega otroka? Sta čisti in nedolžni, kot sta bili duši Ane in Joahima?

Odločava se za spočetje

Nihče ne more vedeti, kakšen otrok se bo paru rodil. Verjamem pa, da se bo njegova dušica v maminem telesu najlepše počutila, če bo poleg skrbnega ravnanja s svojim telesom, mama dobro poskrbela tudi za svojo dušo. Imeti lahko vest in čisto srce (odlična priprava na spočetje je dobra spoved), imeti s svojimi bližnjimi urejene odnose, ljubiti se s svojim od Boga podarjenim zakoncem, predstavlja lep, miren kotiček, kamor se lahko ugnezdi otrok.  

Spolni odnos vedno lahko vodi v spočetje. Vsem otrokom na tem svetu bi privoščila, da bi njihovi starši od spočetka imeli pred očmi, da ljubeč objem lahko vodi v nastanek novega življenja. Ne vem, če je na tem svetu kaj bolj svetega. Čudovito bi se bilo vedno znova potruditi za urejeno gnezdece duš očeta in mame in ga ponuditi še nerojenemu otroku, ki ga k njima/nama morda pošilja Bog. Zakaj se ne bi navadila in vsak spolni odnos med nama pričela v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha?


Preberi več: