Zvončkljanje božičnih reklam in predvajanje božičnih pesmi nas že opominjajo na vse, kar moramo v tem tednu pripraviti, da bodo prihajajoči božični prazniki nepozabni, čarobni, lepi, veseli, popolni.
Toda ob bogato obloženi mizi, darilih in v veliki družbi tako dolgo pričakovani božični večer pogosto mine v naglici in dostikrat tudi z občutkom praznine. Se tudi vi sprašujete, zakaj se vam navkljub vsemu trudu to zgodi?
Odgovor je zelo preprost: ker smo pozabili na slavljenca. Na sveti večer se veselimo rojstva Otroka, zato je za polno doživetje božiča najprej potrebno v naš dom povabiti Jezusa samega.
Kaj lahko storimo, da bosta praznino zamenjala veselje in izpolnjenost?
Adventni čas je čas pričakovanja
Advent pa je tudi glasen, poln naglice in prehitevanja dogodkov. Vem, težko je vztrajati le ob soju svečk, ko imajo že vsi prižgane praznične luči. A trud in odpoved sta poplačana na sveti večer: z neizmernim veseljem in žarom v otroških očeh.
Pogovor o praznikih, ki prihajajo, lahko razreši marsikatero slabo voljo zaradi neuslišanih pričakovanj.
Tako odrasli kot otroci poslušajmo drug drugega ter se usmerimo v realnost izvedbe. Razdelimo si tudi naloge, s katerimi vsak prispeva svoj delček pri uresničevanju določene ideje.
Manj je več, še kako drži tudi za praznične dni.
Upajmo si narediti manj kot mislimo, da je potrebno
Jezus se rodi, pa čeprav ni potice ter se v hiši ne sveti od čistoče. Še posebej v dneh tik pred svetim večerom lahko od sebe ali drugih pričakujemo preveč. Naj nas ne zapeljejo vsi neskončno dolgi seznami, kaj vse je potrebno postoriti pred prazniki, da bomo predvsem kot dobre žene in mame (pa tudi možje in očetje) poskrbeli za popolno doživetje, nazadnje pa smo zaradi drugačne izvedbe nemalo razočarani nad samim seboj. Manj je več, še kako drži tudi za praznične dni.
Čeprav izpustimo kakšen dogodek v cerkvi, nismo zato slabši verniki
Dogajanja v cerkvi je v teh dneh veliko: devetdnevnica, božičnica, polnočnica, božični koncerti … Da gremo samo zato v cerkev, ker moramo, ali da bomo nekaj odkljukali, nima pomena. Na koncu bomo vsi samo sitni in skregani, takšnih praznikov pa si zagotovo ne želimo. Skupaj določimo dogodke, pri katerih ne želimo manjkati, za druge dni pa poskrbimo za vzdušje, iz katerega bomo vsi skupaj čutili, da je Jezus središče našega praznovanja.
Jezus se rodi, pa čeprav ni potice ter se v hiši ne sveti od čistoče.
Sprejmimo trenutno situacijo, v kateri se nahajamo kot družina
Ne primerjajmo se s popolnimi podobami praznovanj, ki jih opazimo na filmskih platnih ali v reklamah. Ni se nam treba počutiti slabo ob drugih, ki jim je uspelo bolje ali več kot nam. Pomembno pa je, da v naši trenutni situaciji vidimo priložnost za iskanje novih, za našo družino še boljših idej, kako narediti praznike res bogate in napolnjene z bistvom.
Dovolimo si začutiti otroško preprostost in veselje
Skupno postavljanje jaslic in smrečice, skupno urejanje doma ter skupna priprava skromne večerje naj nas povezujejo ter v nas budijo pričakovanje prazničnega večera.
Tudi Bog nam želi pomagati.
Če bi za vso čarobnost, popolnost, veselje in iskrice v očeh lahko poskrbeli sami, zakaj potem sploh potrebujemo dojenčka v jaslih?
Boste letos namenili del svoje dohodnine ali jo boste pustili v proračunu? Če jo boste darovali, se zelo toplo priporočamo, da podprete naše delo. Oddate jo na TEM obrazcu brez kakršnekoli prijave ali certifikata. Vzame vam zgolj nekaj sekund. HVALA.